Čeprav mladostniki veljajo za eno najbolj zdravih skupin ljudi, je pozorno spremljanje njihovega zdravstvenega stanja ključno, saj se v tem obdobju postavijo nastavki za zdravje v odrasli dobi. Hkrati se v njihovem zdravju močno zrcalijo družbene spremembe, je danes ob začetku srečanja pediatrov v Mariboru povedal pediater Jernej Dolinšek.
“Adolescentna medicina je področje, ki postaja vedno bolj pomembno. Potrebe te populacije odraščajočih so zelo posebne – po eni strani je to telesno najbolj zdrava populacija, po drugi strani pa se ta populacija sooča s številnimi, predvsem psihosocialnimi problemi. Znanja in vedenja tukaj so šibka, pa tudi možnosti reševanja njihovih problemov so preskromna. Zdravniki moramo zelo intenzivno spremljati, kaj se z mladimi dogaja in kaj vse delajo, da bi lahko več vedeli in jim lažje pomagali,” je za STA povedal direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik.
Zdravniki pri mladih spremljajo v prvi vrsti telesni razvoj, želijo pa si več časa za prepoznavanje in pomoč pri psihosocialnih stiskah mladostnikov. “Ti ljudje rabijo predvsem individualne nasvete,” je prepričan Završnik.
Pri obravnavi mladostnika je po besedah Dolinška treba upoštevati tudi psihosocialni vidik. “Otrok spolno, socialno, psihološko dozoreva, družba pa se spreminja. Mi biološki vidik odraščanja dobro poznamo, medtem ko je manj preprost vidik, da ta otrok pada v čisto novo družbeno situacijo, ki ji niti odrasli nismo kos,” je pojasnil.
Adolescentna medicina je tako večplastna tema, ki ne zajema le strogo medicinske obravnave. Zato na tokratnem srečanju pediatrov in medicinskih sester v pediatriji v mariborskem Hotelu Habakuk med drugim govorijo o spolnem vedenju mladostnikov, mladostniški nosečnosti, medvrstniškem nasilju, družinskih odnosih in vzgoji. “Vse spremembe, ki se dogajajo danes, je nemogoče pokriti. Nakazali pa bomo neke smernice, dobre prakse obravnave otrok,” je pojasnil Dolinšek, ki je predsednik srečanja.
Pomanjkanje gibanja in različne zasvojenosti
Za mladostnike so sicer značilne zdravstvene težave pomanjkanje gibanja, nepravilna prehrana in različne zasvojenosti. Po Dolinškovih besedah so pri tem ključni preventivni programi. “Vse, kar se bo v tem času zgodilo, bo vplivalo na zdravje v daljni prihodnosti,” je dejal.
Mladi so danes bolj nagnjeni k skrajnostim kot nekoč, tudi zato, ker so jim vse stvari danes bolj dostopne. Vedno večji so tudi pritiski nanje, na primer, da morajo biti najboljši v svojih vrstah. “Nedvomno je več motenj, ki so posledica težav v družini. Kar precej je vedenjskih motenj, a je težko reči, ali jih je več kot nekoč, saj je vprašanje, kako se je to prej diagnosticiralo,” je povedal Dolinšek. Tudi motnje v hranjenju so velikokrat posledica težav v družini.
STA