V ZD Maribor vsako leto ob zimskem času zabeležijo za približno trideset odstotkov povečano število respiratornih infektov in drugih gripi podobnih bolezni. Obisk v zdravstvenih domovih se zaradi virusov načeloma zmanjša predvidoma ob koncu marca.

Simptomi virusnih okužb

Najznačilnejše zimske bolezni so viroza, gripa in pljučnica. Viroza oziroma prehlad je najpogostejša okužba zgornjih dihal, ki se največkrat začne z vnetjem grla in nadaljuje z nosnimi simptomi, ki se jim pridruži še kašelj. Posebnega zdravila ni, pomembno je, da počivamo, pijemo veliko toplih tekočin in pripravke za lajšanje prehlada. Malce nevarnejši je virus gripe, ki je zelo nalezljiv in lahko povzroči epidemijo. Simptomi nastopijo naglo, temperatura se nenadno poviša – tudi do 40 stopinj Celzija, pojavi se hud glavobol, bolečine v prsih, grlu in mišicah. Antibiotiki pri gripi niso priporočljivi, lahko celo škodijo, saj zdravijo bakterijske in ne virusnih okužb. Zoran Simonović, dr. med. spec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je dejal, da letos največ pacientov obišče zdravnika zaradi virusa gripe ter ostalih prehladnih virusov (rinovirus, koronavirus, virusi parainfluence, adenovirusi, respiratorni sincicijski virusi, bokavirusi in drugi). Najhujše pogosto virusno obolenje v zimskem času pa je pljučnica, kjer je zaradi vnetja pljučnega tkiva oteženo dihanje, ki je tudi boleče in pospešeno. Znaki obolenja so visoka telesna temperatura, znojenje, bolečine v prsih in kašelj.

Respiratorna obolenja

Okužbe dihal, ki jih je v tem času največ, so skoraj vedno posledica nenadnih ohladitev in večinoma pri otrocih in pri odraslih izzvenijo brez večjih težav. Najpogostejši je respiratorni sincicijski virus (RSV), ki povzroči akutno okužbo dihal in je lahko zelo nevaren pri ogroženih skupinah, kot so na primer prezgodaj rojeni otroci. Pri teh lahko pride tudi do prenehanja dihanja, nemalokrat je nujno zdravljenje v bolnišnici in umetno predihavanje. Rizično skupino predstavljajo še posamezniki s srčnimi ali pljučnimi obolenji, bolniki z motnjami imunosti in predvsem starejši, ki imajo zmanjšano odpornost zaradi jemanja zdravil. Respiratornih obolenj, ki povzročajo tudi bronhiolitis in pljučnico, je letno kar dvakrat več kot okužb z gripo – so tudi najpogostejši virus pri majhnih otrocih. Podatki NIJZ kažejo, da število obiskov bolnikov z akutnimi okužbami dihal in gripo v ambulantah postopno narašča že od začetka januarja, a je primerljivo s prejšnjimi sezonami okužb dihal. Dr. Simonović je pri tem poudaril, da so respiratorna obolenja v tem času pričakovano visoka: »Sezona okužb dihal običajno traja od decembra do marca oziroma aprila, največje zbolevanje opažamo običajno v mesecih januarju in februarju.«

Pozimi je bolnikov največ

Maja Arzenšek, dr.med.spec. družinske medicine pravi, da so v zimskem času so v porastu respiratorne virusne okužbe: »Najpogostejša stanja so okužbe zgornjih dihalnih poti, ki se kažejo s pojavom izcedka iz nosu, bolečin v mišicah, povišane telesne temperature, kašlja. Virusi pogosto povzročajo tudi gastrointestinalne okužbe, ki se kažejo s pojavom slabosti, driske in bruhanja. V zimskem času je obisk ambulant družinske medicine povečan na račun omenjenih virusnih okužb. V prvih dneh okužbe je pomembno, da ostanemo doma, počivamo in pijemo veliko tekočine. V kolikor v nekaj dneh težave ne izzvenijo, moramo obiskati svojega izbranega zdravnika, z njim pa se moramo prav tako posvetovati v roku treh dni, v kolikor potrebujemo bolniški stalež.«

Preprečevanje okužb

Recept za preprečevanje infekcij z virusi je predvsem uživanje pripravkov, ki pozitivno vplivajo na imunski sistem, pomembno je tudi, da si pogosto umivamo roke z milom in da kašljamo v hrbtno stran dlani ali v rokav. Papirnate robčke moramo po uporabi vedno zavreči, saj se virusi prenašajo z izločki dihal, s smrkanjem in kašljanjem. Okužbe so pri otrocih sicer tako rekoč neizogibne, do drugega leta se z respiratornimi boleznimi okuži praktično vsak, zato stroka priporoča tudi cepljenje. Prav tako moramo biti pazljivi pri prehrani, saj lahko z določenimi živili viruse poslabšamo. To so alkohol, gazirane pijače in sladkarije, mlečni izdelki in predelani ogljikovi hidrati, saj spodbujajo vnetne procese v telesu in nastajanje sluzi v telesu in dehidracijo. Priporočljivo je pitje veliko tekočine, uživanje sadja in zelenjave, zračenje prostorov, veliko gibanja na svežem zraku in dovolj spanja.