Z odzivnostjo svojih občanov so se pred časom na kolegiju seznanili župani občin Spodnjega Podravja, predstojnica mariborske območne enote Olivera Stanojević Jerkovič pa je takrat povedala, da so pred izvajanjem programa odkrili le četrtino vseh obolelih, s pomočjo preventivnih pregledov pa jih zdaj odkrijejo že skoraj tri četrtine.

Opazne razlike med občinami

“Zato je pomembno, da se ljudje odzivajo na vabilo. To počnejo iz leta v leto bolj pogosto, pri čemer smo veliko truda vložili tudi v promocijo. Pri tem nam pomagajo tudi župani, ki v lokalnem okolju lahko veliko storijo za to,” je dejala Stanojević Jerkovičeva.

Kot je poudarila, so razlike med občinami še vedno opazne, ob tem pa dodala, da se slabše odzivajo moški kot ženske, kar je tudi sicer značilnost pri drugih podobnih preventivnih programih. To si želijo spremeniti, saj so moški ponavadi zaradi možnega razvoja tovrstnega raka še bolj ogroženi.

Vseeno je zadnja leta praktično povsod odzivnost ljudi na povabilo več kot polovična, čemur na začetku ni bilo tako, še posebej v nekaterih haloških občinah. A čeprav se številke izboljšujejo, se regija v celoti še vedno odziva slabše kot nekateri drugi deli države.

Najvišja odzivnost v Slovenski Bistrici

Slovensko povprečje odzivnosti po zadnjih statističnih podatkih portala Nacionalnega inštituta za javno zdravje znaša 64,6 odstotka, v podravski regiji pa 62 odstotkov. V obeh mestnih občinah se razmere precej razlikujejo, saj se na vabilo odzove malenkost manj kot 60 odstotkov Mariborčanov, medtem ko na Ptuju skoraj 66 odstotkov, kar je nad državnim povprečjem.

V obeh mestnih občinah se razmere precej razlikujejo, saj se na vabilo odzove malenkost manj kot 60 odstotkov Mariborčanov, medtem ko na Ptuju skoraj 66 odstotkov, kar je nad državnim povprečjem.

Med upravnimi enotami je odzivnost najvišja na območju Slovenske Bistrice (65,4 odstotna), kamor sodi s skoraj 72 odstotki tudi najbolj odzivna občina v celotni regiji – Makole. Najslabše se je za zdaj odrezala mariborska upravna enota, kjer odstotek znaša le 60,8. Med vsemi podravskimi občinami je bila edina z manj kot polovičnim odzivom občina Cirkulane (49,4).

Bolezen v začetni fazi povsem ozdravljiva

V Sloveniji je rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi oblikami rakavih obolenj pri obeh spolih, za njim pa vsako leto zboli več kot 1300 ljudi. S programom Svit skušajo zmanjševati število novo zbolelih, saj lahko z odkritjem in odstranitvijo predrakavih sprememb preprečijo razvoj bolezni, neodzivanje nanj pa ima lahko resne posledice.

Od leta 2011 je opaziti občuten padec novih primerov te vrste raka, med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji pa se je med leti 2007 in 2017 po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva prav presejalni program. Ta vključuje moške in ženske med 50. in 74. letom, ki so v program vabljeni po vnaprej določenem načrtu v obdobju dveh let.

V Sloveniji je rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi oblikami rakavih obolenj pri obeh spolih, za njim pa vsako leto zboli več kot 1300 ljudi.

Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zavedajo, ker se dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Rak na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa – polipov. Če polipe odkrijemo in jih odstranimo pravočasno, lahko to obliko raka preprečimo. Bolezen je namreč v začetni fazi povsem ozdravljiva, človek pa ohrani kakovost življenja.