Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na zahtevo SDS na nujni seji obravnaval vplive postavitve načrtovane Magnine tovarne v Hočah na okoliško kmetijsko, gozdno in okoljsko življenje. Na koncu je vladna večina zavrnila vse predloge pobudnikov seje, tudi poziv civilne pobude, da se rogoškega gozda ne seka.

V SDS so med drugim želeli resorna ministrstva pozvati, da spremembe kmetijskih in gozdnih površin ob izgradnji tovarne uskladijo z lokalnimi skupnostmi in njihovimi prebivalci, kmetijsko ministrstvo pa, da v skladu z lastnimi usmeritvami zaščiti najboljša kmetijska zemljišča ter prepreči krčenje kmetijskih zemljišč.

Kaj se bo zgodilo z rogoškim gozdom?

Prav tako ni bil podprt predlog sklepa, da država v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in skladom kmetijskih zemljišč kmetom v zameno za izgubljena zemljišča ponudi najboljša kmetijska zemljišča ter da prepreči posek rogoškega gozda. Poslanec največje vladne stranke Simon Zajc je pred glasovanjem povedal, da bodo sklepom nasprotovali, saj so ti naslovljeni na napačnega naslovnika, ker postopke v zvezi z zemljišči pelje občina in ne država.

Predsednik odbora in poslanec SDS Tomaž Lisec se je uvodoma dotaknil finančne komponente projekta, za katerega je država po njegovih besedah prispevala že 18,6 milijona evrov, ter spomnil, da so tudi v SDS podprli posebni zakon, saj je bilo obljubljeno, da gre za celovit projekt, ki naj bi prinesel celo 3000 delovnih mest.

“Glede na informacije v zadnjih tednih se vse bolj zdi, da k nam prihaja kmetijsko in okoljsko problematični del projekta, kjer se govori o le nekaj sto zaposlenih, površina pa ostaja enaka,” je dejal Lisec in dodal, da so sejo predlagali zato, ker se v javnosti pojavlja veliko nasprotujočih si informacij, zadnje dni tudi različne anonimke o tem, kdo je na čigavi strani.

Kakovostna zemljišča

Podrobnosti dosedanjih postopkov so članom odbora in ostalim udeležencem seje predstavili državni sekretarji gospodarskega, okoljskega in kmetijskega ministrstva, Aleš Cantarutti, Lidija Stebrnak in Tanja Strniša.

Prvega čudi, da je do pomislekov glede projekta prišlo šele v zadnjih tednih, ko postaja vse bolj jasno, da je realen, čeprav ima že vsaj enoletno brado. Ne more se znebiti občutka, da vse skupaj nekateri izkoriščajo v politične namene, ob tem pa je dejal, da na kmetijskih zemljiščih, ki jih nekateri zdaj vidijo kot prvovrstne, ne raste nič posebnega.

Medtem ko je Stebrnakova pojasnila prostorske postopke, s katerimi se ukvarja ministrstvo za okolje v tem primeru, je Strniša kljub načelni podpori projektu jasno zavrnila Cantaruttijeve pomisleke o kakovosti 77 hektarjev zemljišč.

“Nedvomno gre za zelo kakovostna kmetijska zemljišča, ki so nad povprečno boniteto tovrstnih slovenskih zemljišč,” je zatrdila državna sekretarka in poudarila nujnost ohranitve vrhnje plasti prsti in njen prenos na sedanja degradirana območja. Ob tem je Strniša vendarle nakazala možnost, da se sečnji rogoških gozdov, čemur nasprotuje civilna pobuda, izognejo z iskanjem nadomestnih zemljišč v širši regiji, ne le v hoški občini.

Možnost iskanja zemljišč v širši regiji

Nad razmišljanjem Cantaruttija, da na območju bodoče poslovne cone Hoče Slivnica ne gre za prvovrstna kmetijska zemljišča, je bil ogorčen predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik. Kot je dejal, ni pomembno, kaj trenutno na zemljišču raste, saj je to odvisno od ekonomskih razmer za kmetovanje, posebej pa je zavrnil namige, da je kmetijstvo večji onesnaževalec od industrije.

Mariborski župan Andrej Fištravec je podprl projekt in pozdravil možnost, da nadomestna zemljišča poiščejo v okviru regije, saj ne vidi nobene potrebe po sekanju rogoškega gozda. Ponudil je pomoč njihovega inštituta Wcycle, ki se ukvarja s tematiko krožnega gospodarstva.

STA