Mineva eno leto od trenutka, ko je mariborski poslovnež, lastnik mnogih lokalov, restavracij in hotela, na navdušenje mnogih naznanil svojo župansko kandidaturo. Dva meseca kasneje je sedel na županski stol in opazno spremenil mariborsko dogajanje. Vsaj politično. Kaj se je dogajalo? Kako oceno si župan zasluži? Je izpolnil svoje obljube ali pa je šel po poti svojih predhodnikov?

Županska kandidatura Saše Arsenoviča je lansko jesen še dodatno obarvala, Mariborčane pa je delila na pol – na te, ki so bili prepričani, da mesto potrebuje prav veščega in uspešnega poslovneža ter te, ki so za Maribor z Arsenovičem na čelu prerokovali gotov propad. A meščani so odločili in za božično darilo smo dobili povsem svežega župana. Prvo leto županovanja, ki se počasi končuje, je gotovo najtežje, saj nobeno dejanje novega voditelja ne uide budnim očem javnosti. Kaj se je torej dogajalo v tem letu? Je Arsenovič dosegel, kar si je zadal? Je ostal pošten in transparenten, kot je obljubil?

Oktober 2018

Lanski oktober je še dodatno razburkala novica, da bo za mariborskega župana kandidiral znani poslovnež ter lastnik več uspešnih lokalov, Saša Arsenovič. Kot prvo volilno obljubo je navedel pošteno in transparentno delovanje. Z ustanovitvijo Liste Arsenovič za Maribor je  javnosti sporočil še, da si bodo prizadevali za povezovanje mesta z univerzo, odpiranjem mesta za ljudi, novih delovnih mest, privabljanjem novih ljudi na študij, skrbjo za starejše in soudeležbo občank in občanov pri sprejemanju aktov občine ter kreiranju participatornega proračuna in upoštevanju dobrih predlogov. Na prvem mestu njihovih planov pa naj bi bilo predvsem ustvarjanje strategij zagonskih podjetij, večgeneracijska stanovanjska politika, povečanje sredstev za štipendije, vrnitev mariborskih strokovnjakov, ki so zapustili mesto ter investiranje v vrtce, šole in nadobudne raziskovalce.

December 2018

Dva meseca kasneje, 19. decembra 2018, je Saša Arsenovič po zanimivem dvoboju prepričljivo postal mariborski župan. Ob zmagi je povedal, da bo Maribor popeljal v boljše čase, da bo mesto vodil z mnogimi projekti, hkrati pa se zaposlenim na občini ni potrebno bati, saj so po njegovih besedah varni. Dva dni kasneje je na spoznavnem srečanju s predstavniki javnih podjetij in zavodov zagotovil, da so tudi stolčki direktorjev mariborskih občinskih podjetij zaenkrat varni, hkrati pa je omenil možnost povezovanja občinskih podjetij in zavodov v holding. »Navzočim sem podal smernice, po katerih vrednotah mislim voditi to veliko družino, in vsi, ki se bodo teh smernic držali, sploh, če bodo dosegali dobre rezultate, so dobrodošli. Je pa seveda od njih odvisno, ali se bodo uspeli prilagoditi novim razvojno usmerjenim ciljem,« je takrat poudaril novi župan.

Januar 2019

Novo koledarsko leto se je začelo s postavitvijo Borisa Železnika za direktorja mariborske mestne uprave ter z Arsenovičevo napovedjo novih mostov na Dravi. Kadrovskim spremembam pa še ni bilo konca, pravzaprav lahko rečemo, da so se šele začele. Novi župan je namreč na občini zaposlil več novih ljudi. Mateja Cekić je začela opravljati delo v uradu za komunalo, promet in prostor, zaposlil pa je še Igorja Leskovarja, Matjaža Štandekerja, Jelko Vrečko, Romana Rožmana, Barbaro Mikuš Marzidovšek. 16. januarja je gospod župan imenoval dva podžupana, Samo Peter Medved je začel pokrivati področje komunale, prometa in športa, Gregor Reichenberg pa področje arhitekture in prostora.

Nekaj dni kasneje se Saša Arsenovič sestane z župani 15 okoliških občin, s katerimi ugotovijo, da bi kot regija potrebovali skupno blagovno znamko. »Kar se tiče turizma želimo po vzoru nekaterih drugih dežel v sosednjih državah nastopati skupaj. Razmišljamo o ustanovitvi agencije, ki bo služila vsem in skrbela za prepoznavnost regije,« takrat pripomni Arsenovič. Prvi koledarski mesec se zaključi z županovo napovedjo, da bo župansko pisarno opremil s svojim pohištvom. Kar je bila najbrž metafora tudi za številne kadrovske menjave, ki so sledile.

Februar 2019

V začetku februarja Saša Arsenovič ugotovi, da mu dva podžupana nista dovolj; izrazi željo, da bi imel kar štiri. Nekoliko nezadovoljstva je med ljudstvom slišati kak dan kasneje, ko novi župan napove, da se bodo v prihodnjih mesecih dvignile cene komunalnih storitev, kar pospremi z besedami: »Katere cene točno bomo dvignili, ali Nigrada, vodovoda ali Snage, trenutno še ni mogoče reči.«

Pojavijo se govorice, da bi naj mesti tretje in četrte podžupanje zasedli Alenka Iskra ter Helena Kujundžić Lukaček. Sledi 26. februar, izredno pomemben datum za prihodnost mesta, saj v sejni sobi Mestne hiše Rotovž koalicijski partnerji podpišejo koalicijsko pogodbo. Tako pogodbo skupaj z listo Arsenovič za Maribor podpišejo SMC, Lista kolesarjev in pešcev, Lista za pravičnost in razvoj, Lista Melite Petelin, Levica, Gasilci Maribora Neodvisna lista, Desusa, NSi, Lista mladih, Stranka mladih Zeleni Evrope. Trenutno stanje koalicije tako znaša 29 mandatov, v opoziciji pa s 16 mesti ostanejo svetniki Liste Franca Kanglerja – Nove ljudske stranke Slovenije, SDS-a in Liste župana Andreja Fištravca. Kmalu tretja mariborska podžupanja res postane Helena Kujundžič Lukaček, ko vodja odbora za gospodarstvo pa je imenovan Vijem Pozeb.

 

Marec 2019

Nedolgo po podpisu pogodbe v koalicijo z Arsenovičem stopi tudi Stojan Auer, začnejo se pogovori o prvem občinskem proračunu, župan pa predlaga tudi dvig turistične takse. Marec polepša tudi novica o odstranitvi zloglasnih dežnikov na mariborski tržnici, a rešitev se ne izkaže za kaj boljšo. Arsenovič v tem mesecu spomni tudi na svojo obljubo o povezovanju mesta s šolstvom, saj skupaj z ministrom Zdravkom Počivalškom ter rektorjem UM Zdravkom Kačičem razpravlja o izgradnji tehnološko-inovacijskega centra Innovum, ki bi lahko pripomogel h gospodarskemu razvoju vzhodne kohezijske regije ter povezal Univerzo z gospodarstvom. Zatem medije zavzame kratek stik, ki v pogovoru o prenovi Cafove nastane med stanovalci ulice ter občino, ob koncu meseca pa se že o tretjem napadu na lokale župana Arsenoviča, ki jih slednji povezuje s svojim delom.

April 2019

Kot izredno neprimerno prvoaprilsko šalo neznanci pri Arsenoviču doma prerežejo vrtna vrata, kar četrtega koledarskega meseca ne začne najbolje. 11. aprila sledi sprejem mariborskega proračuna, nekaj dni kasneje pa mestni svet razdelita problem stanovanjskega sklada ter nestrinjanja o tem, v katere zgradbe in projekte investirati. Konec meseca je v znamenju odpadkov, smetnjakov in SnageArsenovič za mestno jedro najprej napove ekološke otoke pod zemljo, nato se podraži odvoz odpadkov, hkrati pa se zamaje stolček direktorja Snage, Žalika.

Maj 2019

V prvih dneh maja Arsenovič ostro nastopi proti konfliktom v podjetju Snaga in napove zamenjavo nadzornega sveta, kmalu pa doživi koalicijsko košarico, saj mestni svet že drugič zavrne njegovo idejo o ustanovitvi holdinga javnih podjetij. A župan in njegovi podporniki se ne vdajo.

»Mariborska občina je namreč najmanj učinkovita med mestnimi občinami pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Zato se je županova ekipa že lotila priprave strategije trajnostnega razvoja mesta in ostalih podrejenih aktov, ki bodo skupaj s holdingom zagotovili, da bo mesto bolj učinkovito pri upravljanju svojega premoženja,« pove Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo, ki je podprl župana v ideji o holdingu.

Začne se serija zamenjav. V vodstvo nadzornega sveta stanovanjskega sklada je imenovana Mateja Cekić, drugi člani pa postanejo še Drago Žura, Uroš Brodnjak, Zvonko Fištravec, Gorazd Ademovič, Zorica Zajc-Kvas ter Mojca Kacjan. V javnost pride tudi novica, da bo vodja Urada za šport mariborske občine postal Darko Zarić, nekdaj zaposlen v Aktiva varovanje. 21. maja župani občin lastnic Snage sprejmejo sklep o zamenjavi nadzornikov, napovedo zamenjavo direktorja Cveta Žalika z Alanom Percem. Snago naj bi tako nadzorovali Stojan Auer, Viljem Pozeb, Zorica Zajc Kvas in Damijan Škrinjar.

Ob koncu meseca se mariborski župan spomni, da še nima svojega četrtega podžupana, zato skliče dopisno sejo, s katero želi spremeniti mestni statut, ki bi mu omogočil imenovanje. Franc Kangler izjavi: »V življenju še nisem slišal, da bi kdo statut občine spreminjal korespondenčno.«

24. maja dobi še eno zavrnitev, poskus pridobitve soglasja za imenovanje četrtega podžupana se namreč izkaže za neuspešnega, nestrinjanje pa Arsenovič doživi tudi iz koalicijskih vrst. Proti spremembi statuta protestirajo trije svetniki Liste kolesarjev in pešcev, dva svetnika Liste za pravičnost in razvoj, Melita Petelin in Tatjana Frangež. Arsenovič resno podvomi o svoji koaliciji, stanje v mestnem svetu ostaja naelektreno.

Maj je zaključen z »velikim sporom koalicije«, ki pa se pomiri in od tega trenutka dalje sodeluje skorajda brez konfliktov. Tako dobro, da županu Arsenoviču nadalje pritrdijo v (skoraj) vsem.

Junij 2019

Junija maska popolne občine rahlo popusti, saj približno 20 zaposlenih v uradu za komunalo, promet in prostor zaradi občinskih pritiskov zahteva kolektivno premestitev.

»Zaposlenim se vsakodnevno nalagajo nove in nove naloge, kjer se zahteva realizacija v točno določenem roku, vendar pa jih ob obilici že prevzetih nalog in obveznosti ne zmoremo več izvajati v določenih časovnih okvirjih. Prevečkrat je naše delo odvisno od drugih dejavnikov, na katere sami nimamo neposrednega vpliva. Smo pa zato deležni kritik in šikaniranja,« izjavijo.

V pripravah na Festival Lent, ki se v slovitem javnem pogovoru Rukavine in Arsenoviča ter mnogih spremembah in »promenadi duhov« izkaže za pravi fiasko, mora občina plačati tudi kazen preteklega leta za oder na Dravi.

Na oblasti je tik pred počitnicami živahno, občina in Iniciativa mestni zbor napovesta ustanovitev skupne operativne enote, ki bo skrbela za lokalne težave in njihove rešitve, Arsenoviču pa po tretjem poskusu uspe doseči soglasje za imenovanje četrte podžupanje za kuluro in turizem, Alenke Iskra. Snago uradno prevzame Alan Perc, mariborski svetniki pa naposled sprejmejo in potrdijo Arsenovičevo idejo o ustanovitvi holdinga javnih podjetij. V holding se bo združilo šest podjetij – Energetika, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad, Snaga in Pogrebno podjetje.

Stojan Auer je ob tej priložnosti povedal: »Ustanovitev holdinga je priložnost, da uredimo tudi kup drugih stvari. Dejavnosti, ki jih posamezna podjetja izvajajo, so med njimi razporejene nelogično. Kaj denimo ima Snaga z upravljanjem tržnic ali azila? Prav tako bi bilo treba ločiti izvajanje gospodarskih javnih služb od tržnih dejavnosti in te, denimo pri Marpromu, prenesti na drugo podjetje.«

Julij 2019

Julij je v znamenju zamenjav, najprej odstopi direktor Mariborske razvojne agencije Mihael Leskovar, nato brez predsednika ostane tudi svet Zavoda za turizem. Napove se menjava nadzornikov Nigrada, menjave pa bi naj dosegle tudi Pogrebno podjetje Maribor. Pred enomesečnim zatišjem sledi še slavna zgodba o Arsenovičevem skuterju, 23. julija namreč mestni redar zaradi napačno parkiranega skuterja oglobi župana, ki že nekaj dni kasneje da urediti parkirna mesta pred občino za tovrstna vozila.

Avgust 2019

Tik pred začetkom novega šolskega leta javnost prebudi novica, da bo Arsenovič ustanovil občinsko glasilo. Vest je naprej sprejeta kot šala, a kmalu se izkaže, da bo zadeva še kako resna. In draga.

September 2019

September se začne delovno. Na seji mestnega sveta se ugotovi, da ima občina 300 000 evrov več odhodkov kot prihodkov, mestni svetniki pa potrdijo ustanovitev občinskega glasila Časopis, za katerega številko bo občina odštela 25 000 evrov. Uroša Rozmana se imenuje za novega direktorja Mariborske razvojne agencije, napove se tudi začetek del na Cafovi, čeprav se stanovalci s tem še vedno ne strinjajo. Sledi še ena zamenjava, v nadzornem svetu Doma pod gorco Brkića zamenja Aljaž Bratina. Župan se udeleži tudi nekaj slovesnosti, obeleži se 50. obletnica bratstva Maribora in Marburga, Arsenovič pa se sreča še z najbolj uspešnimi dijaki. Mesec se zaključi s srečanjem predstavnikov občin na Pohorju, kjer se razpravlja o predlogu zakona o Pohorju.

Oktober 2019

Mesec, v katerem župan Saša Arsenovič obeležuje eno leto od razglasitve kandidature, začne napoved zamenjav v Mariborskem vodovodu, kjer bi naj Matjaž Štandeker, Damijan Škrinjar ter Melita Petelin zamenjali Simona Štrancarja, Matjaža Mihelaka in Leonido Polajnar. Maribor in župana ta mesec obišče tudi ministrica Alenka Bratušek, ob pričakovanju nove seje mestnega sveta pa še bolj aktualna postane razprava o občinskem časopisu.

 

Kronologiji ob bok

Serija zamenjav, ki najbrž predhodi ustanovitvi javnega holdinga, se zagotovo še ne končuje, ostaja pa vprašanje, komu je torej Arsenovič ob županski zmagi obljubil varnost? Tudi sestava mestnega sveta je svoja zgodba, ob zdajšnjem vzorcu bo morda čez nekaj mandatov ta sestavljen le iz list bivših županov. Kar pa bo morda dobro, saj bodo le taki upali nasprotovati aktualnemu županu – sedanji mestni svetu mu namreč, z nekaj izjemami, le prikimava. Razlog? Morda to, da občina in stranke ter liste mestnih svetnikov skupaj sodelujejo v pobudah, kot so ta o izvzemu hitre ceste iz vinjetnega režima ter vzpostavitev hitre železnice?

Še odmevajo vzkliki leta 2012, ki jih nihče ne želi podoživeti, pogumnejši Mariborčani pa si upajo povedati, da na mariborskem obzorju spet opažajo prebujanje »hobotnice«. Naj bodo to le prividi, preostanek Arsenovičevega mandata pa naj ne bo igra monopolyja, ampak bolj kak »človek ne jezi se« – naj spravi vsa štiri leta pod streho, pa bomo srečni.

Ob koncu

Čeprav do prve obletnice županovanja Arsenoviča loči še nekaj dni, že to, kar smo videli, govori o burnem letu, ki pa so ga prvenstveno zaznamovale številne besede in obljube. Naslednje župansko leto bo manj glasno v besedah in bolj hrupno v dogajanju, na obzorju je namreč več gradbenih podvigov, vse od obnove Koroške do potopnih smetnjakov, ureditve Lenta in, pohvalno, sanacije mnogih cest … Bomo Mariborčani zadovoljni? Smo zadovoljni? Ali pa bo Saša Arsenovič le še eden od županov, ki smo jih navdušeno izbrali, ves mandat kritizirali in nato razočarano odslovili? Upajmo, da ne.