Za krajane Malečnika je Malečniški most, ki njihovo naselje povezuje s Pobrežjem, zelo pomemben. Pristojni so že pred leti ugotovili, da je potreben obnove, do te pa vse do danes še vedno ni prišlo. Marca lani je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) od Mestne občine Maribor (MOM) most prevzela v upravljanje, zato smo preverili, kako projekt obnove napreduje.
Objekte redno pregledujejo
Z direkcije so nam sporočili, da vse objekte v njihovem upravljanju periodično pregledujejo z obdobnimi pregledi, predvidoma na dve leti. V kolikor se v vmesnem času poveča dinamika poškodb na objektu, se le-te pregledajo in po potrebi določijo dodatni ukrepi. “Na podlagi zadnjega obdobnega pregleda je objekt dobil kodificirano oceno 2, kar pomeni slabo stanje objekta. Kljub navedenemu, ob upoštevanju prometne signalizacije, most ima namreč omejitev prometa za vozila nad 3,5 tone, še vedno izkazuje ustrezno prometno varnost,” so nam tako sporočili pred časom.
Do konca letošnjega leta je predviden zaključek izdelave projektne naloge in priprava javnega razpisa za izdelavo projektne dokumentacije rehabilitacije Malečniškega mostu.
Vrsta rehabilitacije bo določena na podlagi zaključkov pregleda objekta, tehničnih podlag in strokovne presoje. “Načrtovana časovnica in ocenjena vrednost gradnje bosta znani po izdelani projektni
dokumentaciji, sam začetek gradnje pa bo odvisen tudi od dinamike finančnih sredstev v državnem proračunu,” so nam še sporočili na DRSI.
OPN na obnovo prometne infrastrukture ne vpliva
Ker je bila slaba prometna infrastruktura tudi ena osrednjih točk zadnje volilne kampanje kandidatov za župana, nenazadnje pa je nekdanji mariborski mestni svetnik Andrej Rajh aktualni državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, smo zato preverili, kaj si lahko v Mariboru obetamo s strani omenjenega ministrstva.
“Ministrstvo za infrastrukturo je odgovorno za infrastrukturo, iz področja njegove pristojnosti, na področju MOM so to državne ceste in železnice. Sredstva za njihovo vzdrževanje in gradnjo so določena v državnem proračunu, ki ga predlaga Vlada RS in pošlje v Državni zbor, kjer ga potrdijo poslanci. Predlog vlade lahko poslanci, z amandmaji, v kolikor so sprejeti, tudi spremenijo,” razlaga Rajh.
Ker Občinski prostorski načrt (OPN) v Mariboru še čaka na sprejetje, smo preverili, ali ima morebiti ta vpliv, da obnova določenih dotrajanih cest ne steče. “Vzdrževanje, obnova in gradnja državne infrastrukture niso odvisni od sprejetja novega OPN,” je povedal.
Proračun vsebuje tudi t.i. nacionalni razvojni program, kjer so posamezna vlaganja specificirana. Dolžnost državnega sekretarja je, da dela zakonito in izvaja sprejete odločitve Državnega zbora v okviru njegovih pristojnosti.
Kot državni sekretar, razlaga Rajh, spremlja tudi izvajanje aktivnosti, ki so v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za Infrastrukturo in so navedene v državnem proračunu in spremljajočih dokumentih, torej nacionalnem razvojnem programu, a na njihov potek nima vpliva. “Ob tem izpostavljam, da ne smem in nimam pristojnosti vplivati na potek upravnih postopkov, npr. pridobivanje pozitivnih mnenj in soglasij, zemljišč, oddaje del in podobno,” še dodaja Rajh.
