Letošnje poletje so ob obrežju reke Drave, natančneje v Limbušu pri Mariboru, opazili bobra. Kot je dejal lastnik Drava Centra Borut Rojs, so bobrove sledi, podrta in obgrizena drevesa, prvič opazili pozimi, leta 2012.
Septembra letos se je bober končno pokazal obiskovalcem Drava Centra, ki leži na vhodu v Krajinski park Mariborsko jezero in je pod zaščitenim območjem Natura 2000. Kot je dejal Rojs, se je bober ustavil na pomolu, tako da so ga lahko ljudje občudovali in tudi fotografirali.
Septembra letos se je bober končno pokazal obiskovalcem Drava Centra, ki leži na vhodu v Krajinski park Mariborsko jezero in je pod zaščitenim območjem Natura 2000. Kot je dejal Rojs, se je bober ustavil na pomolu, tako da so ga lahko ljudje občudovali in tudi fotografirali. Lokalni prebivalec ga je uspel tudi posneti.

Novica je toliko bolj zanimiva tudi zato, ker so bobra ljudje v 18. stoletju na našem območju iztrebili, sedaj pa se je vrnil tudi v našo neposredno bližino. V ekosistemu je namreč bober ključna vrsta, ki s svojo dejavnostjo vzdržuje in uravnava vodni sistem ter mokrišča. Njegova prisotnost in dejavnost zvišujeta ekosistemsko in vrstno diverziteto.
Bober je v Sloveniji v začetni fazi kolonizacije
Mojca Jernejc Kodrič iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pravi, da pri nas živi evropski oziroma evrazijski bober (Castor fiber). Sicer pa poleg evropskega obstaja še kanadski bober (Castor canadensis). »Naseljevanje bobrov je v preteklosti potekalo še marsikje drugje po Evropi. Razlog je bil v skorajšnjem izumrtju vrste na začetku dvajsetega stoletja.
»Pri nas se je po naravni poti kot posledica naselitev na Hrvaškem zopet naselil leta 1998. Najprej na reki Krki v okolici sotočja z Raduljo in v spodnjem toku Radulje. Poleg ob Krki pri nas živi tudi v Beli krajini (ob Dobličici in Lahinji), ob Muri, Sotli, Dravi in ob spodnjem toku Save.
Človek je bobra pretirano lovil predvsem zaradi krzna in bobrovine (žlezni izloček). Zahvaljujoč varstvenim ukrepom in številnim ponovnim naselitvam si je vrsta danes številčno opomogla,« je povedala Jernejc Kodričeva in dodala, da je bil v Sloveniji bober verjetno iztrebljen v 18. stoletju. »Pri nas se je po naravni poti kot posledica naselitev na Hrvaškem zopet naselil leta 1998. Najprej na reki Krki v okolici sotočja z Raduljo in v spodnjem toku Radulje. Poleg ob Krki pri nas živi tudi v Beli krajini (ob Dobličici in Lahinji), ob Muri, Sotli, Dravi in ob spodnjem toku Save,« je povedala.

“V muzejski zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije sicer hranimo kar nekaj primerkov bobrov, ki so bili najdeni povoženi ali poginjeni na grabljah hidroelektrarn (npr. pri Dravogradu: najdbe iz let 2009, 2010, in februarja ter maja letos, pri Vuhredu iz leta 2009, itd.),” je še povedala Jernejc Kodričeva in dodala, da primerkov iz Limbuša še nimajo.
Bober velja za ključno vrsto, saj je od njega odvisen obstoj številnih drugih vrst živih bitij
Bober je največji evropski glodavec, navaja Prirodoslovni muzej Slovenije. Živi v jezerih, močvirjih, rekah in potokih, kjer ima skozi vse leto na voljo vodo in rastlinsko hrano. Na kakovost vode ni zelo občutljiv. Po vodi potuje, se vanjo zateče ob nevarnosti, poleti se v njej ohlaja, pozimi pa skladišči hrano. Od vode se redko oddalji in le poredkoma gre dlje kot 10 metrov od obale. Bober izkoplje brlog v breg, vhod vanj pa se odpira pod vodno gladino. Kjer podlaga ne omogoča kopanja brloga, pa si naredi bobrišče, pri katerem je gnezdo pod kupom vej in debel, utrjenih z blatom. Jezove gradi zato, da zagotovi stalen vodni nivo.
S podiranjem dreves pride tako do hrane kot tudi do gradbenega materiala. Pod vodo bober zdrži do 15 minut, na kopnem pa je neokreten in počasen. Pri gradbenih delih včasih hodi dvonožno. Bobri so monogamni in navadno živijo v majhnih družinskih skupinah, ki jih tvori do 14 živali.
Bober velja za ključno vrsto, kajti od njegove prisotnosti in dejavnosti je odvisen obstoj številnih drugih vrst živih bitij. Ustvarja in vzdržuje mokrišča, z gradnjo jezov pa tudi izboljšuje kakovost vode. Kljub vsem pozitivnim stvarem bober povzroča tudi škodo. Večina škod je na gozdnih kulturah, na poljih in zaradi gradnje jezov. Bober se namreč poleg zelišč in vodnih rastlih hrani tudi z drevesi in grmi. S podiranjem dreves pride tako do hrane kot tudi do gradbenega materiala. Pod vodo bober zdrži do 15 minut, na kopnem pa je neokreten in počasen. Pri gradbenih delih včasih hodi dvonožno. Bobri so monogamni in navadno živijo v majhnih družinskih skupinah, ki jih tvori do 14 živali. So teritorialne živali, teritorij pa označujejo z izločki vonjalnih žlez. Navadno njihov teritorij meri od pol kilometra do 12,8 kilometrov rečnega brega. Življenjska doba bobrov je v naravi do 17 let (povprečno 7-8 let), v ujetništvu pa do 35. Njegovi najpomembnejši plenilci so volk, medved, rosomah in ris. Na Hrvaškem so znani tudi primeri, ko so bobre ubili klateški psi. V Evropi so takšni plenilci redki, največ njihovih smrti zakrivi človek.
Katja Tripkovič
Posnetek bobra – https://www.facebook.com/video.php?v=905144412846273&set=vb.133013623392693&type=2&theater