Med slovenskimi študijskimi programi je mogoče najti programe, ki izobražujejo o zdravstveni negi in fizioterapiji, a programi šole, ki deluje pod okriljem Evropske akademije znanosti in umetnosti, so nekoliko drugačni.

»Alma Mater po definiciji sledi potrebam, zato ima najvišjo zaposljivost v Sloveniji in največji delež tujih študentov. Odpira zdravstvene programe tam, kjer je pomanjkanje in tiste, ki so zaposljivi ter takšne, kot jih zahteva stroka in delovno mesto, torej pričakovanja delodajalcev,« pove dr. Barbara Toplak Perovič: »Zato Alma Mater izvaja Zdravstveno nego v Murski Soboti, Fizioterapijo pa v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani in v Kopru. Povsod, kjer je pomanjkanje tega kadra in takšne šole.«

Pomembna je praksa

Šolanje na Alma Mater Europaea ni le teoretično: »V programu Fizioterapija izvajamo veliko več ur kliničnega usposabljanja kot drugi. Imamo sklenjene pogodbe z več kot stotimi ustanovami v Sloveniji ter z več kot stotimi v Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji. Vključujemo profesorje s tujih univerz in se trudimo, da so študijski programi primerljivi s študijem na drugih univerzah, da tako omogočimo kvalitetno izmenjavo študentov in učiteljev. Poleg slovenskih programov na Alma Mater izvajamo tudi vzporedne programe Zdravstvene nege v nemščini za Avstrijce v Mariboru ter v italijanščini za Italijane v Kopru.«

Zaposljivost na vrhuncu

Alma Mater Europaea vsako leto na posamezen program vpiše med 50 in 60 študentov, več kot polovica jih študij tudi uspešno zaključi. Na spisku učiteljev je množica elitnih pedagogov in znanstvenikov, dovršen program pa se lahko tudi zato pohvali z najvišjo stopnjo zaposljivosti vseh diplomantov v Sloveniji. Kot pove dr. Toplak Perovičeva, je zaposljivost skoraj 100%.

»Za ilustracijo: v dveh mesecih po diplomi ob podelitvi diplom od 52 dva nista bila zaposlena. Ena, ker je rodila in eden, ki se je pripravljal za študij v tujini,« pojasni.

Očitkom o tem, da Alma Mater Europaea svoje študente usmerja v tujino, ne pritrjujejo, saj vedo, da Slovenija prav fizioterapevte in zdravstveno osebje potrebuje, se pa zavedajo, da so v tujini delovni pogoji in plače nekoliko boljši, kar izvrstno izobražen kader večkrat premami.

Delodajalci najdejo dober kader

Študentom programov Fizioterapija in Zdravstvena nega skrb za zaposlitev očitno ostaja tuja: »Delodajalci jih najdejo, praviloma jih že v času klinične prakse motivirajo za zaposlitev. Kot smo že rekli imajo študenti v Sloveniji in tujini veliko izbiro za praktično usposabljanje. Tudi na najelitnejših univerzah in klinikah,« se pohvali dr. Barbara Toplak Perovič in pove, da je podobno tudi na drugih programih njihove šole:

»Za ilustracijo, diplomantka Arhivistike in dokumentologije je po diplomi delala v arhivu EU v Firencah in sedaj nadaljuje v arhivih ZN v Ženevi. Diplomant Managementa v zdravstvu in Socialne gerontologije je priznani strokovnjak, ki organizira dogodek »Clean the spree 2019« na mednarodni konferenci v okviru študentskega klub ESMT Berlin.«

Pomanjkanje fizioterapevtov, medicinskih sester in zdravstvenikov

Čeprav podatkov o primerjalnih vrednostih plač slovenskih diplomantov omenjenih študijskih programov v Sloveniji in tujini nima, pripomni, da so razlike vidne: »Na teletekstu RTV SLO, dne 28. 7. 2019, je pisalo, da so bruto plače v Nemčiji 3400 evrov, medtem ko so v Sloveniji 1700 evrov,« in pove, da je prepričana, da je važnejše, da se mladim ljudem zagotovi spoštljiv odnos in občutek varnosti ter strokovnega razvoja na delovnem mestu.

Dotakne se tudi deficitarnosti poklicev in pove, da je zato mobilnost delovne sile v Evropi glede na višino plače pričakovana. »Bolgarijo je npr. zapustilo več kot 50% medicinskih sester v zadnjih petnajstih letih,« opaža.

Poziv državi

Zgodbe o tem, kakšni so delovni pogoji zdravstvenega osebja ter fizioterapevtov v Sloveniji, so poznane, a to je že druga zgodba. »Mi smo izobraževalna institucija in gledamo, da damo najboljšo možno izobrazbo. Tu pa moramo apelirati na vladne institucije, da pospešijo s harmonizacijo sistema izobraževanja z drugimi državami EU, zlasti za fizioterapevte. To je, da se pripravništvo in zaključni izpit iz nadzora ministrstva prenese kot klinična praksa in strokovni izpit na fakulteto ter da se v skladu z načelom zaposljivosti diplomantov z diplomo pridobi poklicna kvalifikacija. V zadnjih petnajstih letih so to uresničile vse evropske države, razen Slovenije in Hrvaške. Bolonjski proces je proces, ki se razvija v skladu s potrebami stroke, dela, novih tehnologij ter trga delovne sile,« odločno zaključi dr. Toplak Perovičeva.