Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je v družbi direktorice Centra za socialno delo (CSD) Maribor Marjane Bravc danes obiskala krizna centra v Mariboru. Ob tem se je prepričala, da pripravljena novela zakona o preprečevanju nasilja v družini prinaša ustrezne rešitve.
Z razmerami se je seznanila s prve roke
Z današnjim obiskom v Mariboru imela ponovno priložnost, da se iz prve roke seznani z razmerami na terenu in tako od strokovnih delavcev kot od žrtev nasilja izve, s kakšnimi težavami se konkretno soočajo. “Vsi so zatrdili, da bo ta novela dejansko prinesla pomembne spremembe na bolje in odpravila ravno tiste manjkajoče zadeve, ki so se pokazale v zakonu,” je povedala.
Natančnejša opredelitev nasilja
Omenjena novela, ki jo je vlada potrdila prejšnji teden, naj bi natančneje opredelila nasilje v družini in izboljšala delovanje državnih institucij pri obravnavanju tovrstnega nasilja. Po predlogu se bo kot nasilje štela tudi grožnja, telesno kaznovanje otrok pa bo prepovedano. Opredelitev nasilja v družini bo širša. Za fizično in spolno nasilje se bo denimo štela tudi grožnja, pri ekonomskem nasilju bo dodano neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana, kot nova oblika nasilja pa bo dodano zalezovanje.
Prepoved približevanja mogoče izreči za leto dni
Vukova je kot pomembno novost izpostavila tudi podaljšanje rokov za vse ukrepe. “Na primer prepoved približevanja bo iz šestih mesecev mogoče izreči za eno leto in potem tudi podaljšati, kar se je pokazalo za neko obdobje, ki ga žrtev potrebuje, da se postavi na noge,” je pojasnila. “Tudi denarne kazni bodo izrečene v primeru kršitev prepovedi približevanja, kar je bil tudi problem. Žrtev pa bo imela v vseh postopkih, kjer bo sodeloval tudi nasilnež, možnost spremstva zaupne osebe, kar se je izkazalo za pomembno, saj potrebuje podporo,” je še povedala državna sekretarka.
Okrepitev na področju preventive
Mreža kriznih centrov, ki je vzpostavljena v državi, se je po njenih ocenah izkazala kot ustrezen sistemski ukrep v primerih, ko je treba takoj ukrepati. Zato večjih sprememb na tem področju ne predvidevajo.
Nameravajo pa okrepiti prizadevanja na področju preventive. “Delno smo se tega dotaknili že s kampanjo Vesna, ki se je pokazala za uspešno. A bo treba še veliko dela, da bomo vsi ponotranjili ničelno stopnjo tolerance do nasilja,” je povedala Vukova.
Dejanski učinek viden šele v praksi
Direktorica CSD Maribor, ki je največji tovrstni zavod v državi, meni, da novela zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki naj bi v obravnavo v državnem zboru prišla predvidoma jeseni, prinaša dobrodošle spremembe, a dejanski učinek se bo po njenih ocenah pokazal šele v praksi. “Brez sodelovanja vseh inštitucij, od šol do zdravstva, policije in sociale, še vedno ne bo šlo,” je povedala.
Tudi Bravčeva meni, da bi bilo treba več delati na preventivi, da do nasilnih primerov sploh ne bi prišlo. “Marsikatera stvar se sploh ne bi zgodila, če bi nekdo preventivno lahko učinkovito deloval. Da delaš preventivno, pa potrebuješ čas za ljudi. Takšnih zadev ni mogoče rešiti v nekaj minutah,” je povedala.
V zadnjem mesecu dni so na CSD Maribor zabeležili zelo veliko število interventnih ukrepov
“Mogoče zaradi tega, ker je javnost zdaj o tem bolj ozaveščena. Dosti je anonimnih prijav, tudi če ljudje zaznajo sume v svoji soseščini,” je pojasnila Bravčeva.
STA