Sodni senat mariborskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Tanja Rot, je Romani Pajenk in Milani Lah, nekdanjima prvima damama že propadle Probanke izrekel vsaki po leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni v preskusni dobi štirih let. Specializirano državno tožilstvo, ki je sicer za vsako predlagalo po štiri leta zapora, jima je namreč očitalo dve poslovni goljufiji.
Tožilec po več kot letu dni premora spremenil obtožnico
Sojenje Pajenkovi in Lahovi se je v tej zadevi začelo že pred štirimi leti, ko jima je specializirano državno tožilstvo očitalo zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti, tega pa naj bi storili v okviru zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke. A je okrožni državni tožilec Luka Moljk po več kot letu dni premora spremenil obtožnico v kaznivo dejanje poslovne goljufije, za katero je zagrožena še višja kazen od enega do deset let zapora.
Kot nekdanji članici uprave banke naj bi zavedli podjetnika
Sodišče je tokrat za zdaj še nepravnomočno presodilo, da sta nekdanji članici uprave banke, ki je po nadzorovani likvidaciji prešla pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), zavedli podjetnika Srečka Šamperla in Mirana Igerca, ko naj bi Probanka leta 2011 s pomočjo njunega denarja skušala odpraviti kapitalsko neustreznost banke. Probanka v času splošne krize po mnjenu tožilstva ni našla ustreznih investitorjev, zato je k poslom privabila nekaj dolgoletnih komitentov, ki jih je prepričala v nakup delnic, istočasno pa naj bi jim obljubili, da bodo te odkupili, ko bodo to želeli, ali pa priskrbeli kupca zanje, da bodo prišli nazaj do svojega denarja.
Nista obljubljali več kot je bilo predvideno v pravilih dokapitalizacije
Pajenkova in Lahova sta v sklepnih besedah zatrjevali, da nista imeli namena nikogar preslepiti, pa tudi, da nobenemu od omenjenih podjetnikov, sicer njunih dolgoletnih komitentov, nista obljubljali več od tistega, kar je bilo predvideno v pravilih dokapitalizacije. Pajenkova je kot predsednica uprave, je dejala, skrbela za vodenje banke in ne poslov, saj so zanje zadolženi posamezne vodje poslovnih enot. Z Igercom se je sicer sestala v svoji pisarni, je pojasnila, a je tja prišel z vodjo slovenjgraške poslovne enote, pogovarjala pa sta se o dokapitalizaciji. »Sestanek je trajal 15 minut in podjetniku nisem dala nobenih posebnih zagotovil glede predčasnega odkupa,« je poudarila Pajenkova in še, da se s Šamperlom sploh ni sestala. Prav obe, Pajenkova in Lahova, pa sta v en glas vztrajali, da je bila Probanka v nasprotju s takratnimi trditvami Banke Slovenije likvidna banka in da niti njima, niti stroki – sklicevali sta se predvsem na študijo ekonomista Velimirja Boleta – razlogi za likvidacijo banke doslej še niso znani.
Zagovornika še vedno prepričana, da ni nespornih dokazov za obtožbe
Skoraj zagotovo se bo sojenje še pred pravnomočnostjo sodbe nadaljevalo na višjem sodišču. Zagovornika obeh obtoženih sta prepričana, da ni nespornih dokazov za obtožbe, pred in med sodnim postopkom pa naj bi prihajalo do procesnih kršitev, medtem ko je tožilstvo zahtevalo precej višjo kazen. Tožilec Moljk je glede na 1,5 milijona evrov visoko oškodovanje predlagal za vsako po štiri leta zapora.
