Četudi je lahko od 15. julija, ko se izteče odpovedni rok, vprašljiv kakršenkoli promet na mariborskem letališču, se pristojnim na ministrstvu za infrastrukturo po nedavni enostranski prekinitvi najemne pogodbe s strani kitajskih lastnikov družbe Aerodrom Maribor najbolj ne mudi z iskanjem rešitve.

Odločitev o najprimernejši rešitvi v prihodnjih mesecih

Na ministrstvu za infrastrukturo trenutno preučujejo rezultate javnega razpisa, s katerim so že lani, kljub temu, da je še veljala 15-letna najemna pogodba z možnostjo petletnega podaljšanja, iskali najustreznejši poslovni model za upravljanje letališča. »Javni razpis smo izvedli na osnovi pobude najemnika, da bi sklenili dolgoročno koncesijsko pogodbo, vendar o nadaljevanju postopka in izbiri najprimernejšega načina upravljanja letališča za zdaj še ni odločitve,« odgovarjajo na pristojnem ministrstvu in obenem napovedujejo, da bodo odločitev o najprimernejši rešitvi sprejeli v prihodnjih mesecih.

Ministrica: »Odprtih je več možnosti«

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je nedolgo nazaj v odgovoru na poslansko vprašanje mariborskega poslanca Franca Trčka dejala, da so odprte vse možnosti, denimo, od iskanja novega najemnika do sklenitve javno-zasebnega partnerstva, izključena ni niti prodaja letališča. Ministrica pa tudi nima odgovora, zakaj so se kitajski vlagatelji odločili za prekinitev pogodbe. Niti ne želi ugibati, ali to morda pomeni tudi pritisk na državo zaradi po njihovem predolgega čakanja na spremembo državnega prostorskega načrta, s katero bi jim omogočili podaljšanje letališke steze.

Velikopotezne obljube niso uresničene

»Presenečena sem nad takšno odločitvij. V dveh letih, odkar so najemniki, se ni spremenilo nič takšnega, da pogodbo zdaj želijo razdreti. Njihove obljube so bile tako velikopotezne in žal mi je, da jih doslej niti v manjši meri niso uresničili,« je še dejala Bratuškova, ki se je ta teden tudi v zvezi s sprejemanjem prostorskih dokumentov za letališče sestala z okoljskim ministrom Juretom Lebnom.

Pritožbe na DPN že obravnavajo

In če zaenkrat še tudi ni jasno, kakšna bo usoda 30 zaposlenih ljudi različnih profilov, nekateri med njimi imajo mednarodne licence za to, da letališče sploh lahko opravlja mednarodni promet, pa je znano to, da je pa postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) naletel na veliko pripomb in nezadovoljstva s strani okoliškega prebivalstva in okoljskih organizacij. Ti so namreč v okviru javne razprave vložili okoli 140 pripomb, kar pa po besedah okoljskega ministra Jureta Lebna niti ni tako zelo visoka. Na eni od sej državnega zbora je dejal Leben, je ta številka primerljiva s podobnimi zgodbami, tudi v tujini. Dodal pa je, da jih je potrebno vse obravnavati in na njih odgovoriti ter že je, kar pa se njih tiče, zadeva v sklepni fazi.