Projekt poln preobratov je sedaj dobil, upajmo da, končnega. Revolucija avtobusnih linij, za katero je mariborska občina pripravljalna dela začela že v začetku leta, je bil sprva napovedana za konec poletja oziroma začetek jeseni. Nato se je, zaradi zapletov pri usklajevanju številnih pripomb občanov in občank, prvič izkazalo, da bomo morda morali počakati še malo dlje. Slabo voljo in razočaranje so nato junija, vsaj za nekaj časa, rešili mestni svetniki, ki so po skrajšanem postopku potrdili gradivo sprememb, ki ga je pripravil Urad za komunalo, promet in prostor.

Po dolgi in zelo podrobni razpravi so z dopolnilom po skrajšanjem postopku potrdili prenovo avtobusnih linij. »Odlok je sprejet, kar daje ogromno dela tako zaposlenim na občini kot zaposlenim na Marpromu. Veselim se, da bomo, upam, najkasneje po 15. avgustu deležni spremenjenih linij. Četudi ne bodo vsa za to potrebna krožišča zgrajena, bomo uvedli začasne rešitve, da bodo lahko avtobusi vozili po novih poteh, ki jih bomo skupaj testirali dva ali tri mesece,« je razpravo poln upov zaključil župan Saša Arsenovič

Do kdaj bomo morali počakati?

A smo septembra, novih avtobusnih linij pa še ni. Kot je pred kratkim dejal podžupan dr. Samo Peter Medved, bo do uveljavitve sprememb treba počakati do 3. januarja 2025. Zakaj? »Kar zadeva prenovo avtobusnih linij, obžalujemo, da te spremembe ne bodo zaživele že ob začetku šolskega leta, kot smo sprva načrtovali. Vendar so nam na Marpromu pojasnili, da je potrebnega še veliko dela za vzpostavitev digitalizacije sistema, ureditev novih postajališč in prilagoditev samih linij. Gre za obsežno spremembo v javnem potniškem prometu, ki zahteva nekaj več časa, zato je bil začetek prenove prestavljen na 3. januar 2024,« so nam pojasnili na mariborski občini.  

Dolga pot

Prenova avtobusnih linij se je kot rečeno začela že v začetku tega leta, ko je Mestna občina Maribor javno objavila pripravljen predlog, nato pa pozvala občane in občanke, da sami sodelujejo pri ustvarjanju končnega sistema. Javna razprava glede predlogov se je zaključila februarja 2024, občina pa je s strani občanov in druge zainteresirane javnosti prejela 647 pobud za izboljšave. 

Pobude so se strokovno uskladile glede na različne mobilnostne in tehnične pokazatelje – generacija in atrakcija potovanj, tehnična izvedljivost v prometu, število potnikov, razpoložljivost šoferjev, čas in pogostost vožnje, povezanost ...

Kot so nam pojasnjevali na mariborski občini, je šlo v grobem za manjše pripombe in ideje, predvsem na območjih, kjer se spreminjajo trase linij in direktna dostopnost do izbranih lokacij. 75 odstotkov pripomb je bilo vezanih na avtobusne linije, 25 odstotkov pa na avtobusna postajališča in ostalo. Od vseh prejetih pripomb so vsebinsko upoštevali 73 odstotkov.

V svojem gradivu je urad predstavil tudi vse želje občanovi in ostale zainteresirane javnosti, ki so jih pri pripravi upoštevali:

  • Direktna povezanost UKC centra z obema pokopališčema in posledično povezavo Pobrežja z Meljem in centrom preko dvoetažnega mostu (predlagani liniji P12 in G3) 
  • Povezanost Studenc s Supernovo (predlagani liniji G3, P19) 
  • Obstoječa linija 15 naj se ne spreminja v Košakih (Predlagana linija P15) 
  • Hitrejša povezanost Tezna s Centrom (Predlagana linija G1). Dostopnost do srednjih šol, UKC in Europarka bo zagotovljena z novimi postajališči na Titovi cesti
  • Ohranitev linije v Dogoše preko Zrkovc (predlagana linija P9) 
  • Vzpostavitev avtobusne linije po Koroški cesti, ne po Lentu/Povezava Koroških vrat z UKC (predlagana linija G5) 
  • Ohranitev povezave med Pekrami/Lackovo z OŠ Tabor 2 (Predlagana linijaP14) 
  • Izboljšana dostopnost Ljubljanske ulice od Ceste proletarskih brigad do Streliške ceste (Predlagani liniji G2 in G3) 
  • Omogočena dostopnost do redkeje naseljenih območij kot npr. Hrastje, Gaj, Počehova, Kamniška graba. (Integrirane linije omogočajo povezavo z ostalim omrežjem JPP v Mariboru). 
  • Dodajanje postajališča Mariboxa za dostopnost do Lenta/Mariboxa – (na linijah P7, P12, P15, P19, II04) 
  • Dodajanje postajališča Cankarjeva za lažjo dostopnost (brez stopnic) do zdravstvenega doma Adolfa Drolca (na linij ah P7, P15, P19, l104) 
  • Dodajanje postajališča Dom pod Gorco za lažjo dostopnost (na linijah G4, P19) 
  • Dodajanje postajališča MČ Pobrežje za lažjo dostopnost do NK Pobrežje (Predlagana linija (P 12)
  • Povezanost krajevne skupnosti Pekre in Limbuš s trgovskimi centri (Supernova, Leclerc, Merkur, Lesnina, ...(Predlagana linija P14) 
  • Dobra povezava z živilskimi trgovinami 
  • Vzpostavitev frekventne avtobusne povezave v Melju (predlagana linija G3 ) 
  • Razbremenitev križišča Mlinske ulice in Partizanske ceste 
  • Direktna povezanost Lesarske šole s centrom mesta (predlagana linija G4) 
  • Direktna povezava med študentskimi domovi in centrom mesta (predlagana linija G5) 
  • Vzpostavitev nadstrešnic na postajališčih, kjer jim še manjkajo 
  • Linija P&R v meri sever-jug in vzhod-zahod 
  • Zmanjšanje emisij v mestnem prometu z električnimi in plinskimi avtobusi 
  • Frekventna povezava z Mariborskim Pohorjem

Kaj se bo spremenilo?

Spremembe omrežja javnega prevoza v MO Maribor sicer vključujejo vzpostavitev šestih glavnih linij, ki povezujejo najgosteje naseljene dele mesta in so vodene direktno. Gre za linije G1 (Tezno), G2 (Nova vas), G3 (mestna krožna linija v obe smeri), G4 (Studenci), G5 (Rotovž) in G6 (Vzpenjača). Z vzpostavitvijo glavnih linij, kjer so v koničnem času predvidene vožnje na 10 do 20 minut, bo ustvarjen učinek mreže, ki bo ponudila ugodnejše prestopanje zaradi krajšega čakalnega časa.

Ob tem je načrtovanih 13 povezovalnih linij, ki bodo zagotavljale dostopnost tudi v redkeje naseljenih predelih MO Maribor. Na njih bodo v koničnem času vožnje na 25 minut ali več, s prestopanjem na glavne linije pa bo možno hitro potovanje po mestu. Predlagane povezovalne linije so P7 (Kamnica), P8 (Limbuš), P9 (Zrkovci), P10 (Malečnik), P11 (Razvanje), P12 (Tezenska Dobrava), P13 (PC Tezno/Stražunski gozd), P14 (Ledina), P15 (Bresternica), P16 (Brezje), P17 (Košaki), P18 (Pekre), P19 (Dom pod gorco).

Integrirane šolske linije pa povezujejo redko poseljena območja s povezovalnimi oziroma glavnimi linijami in omogočajo vožnjo predvsem šolarjev do osnovnih gol. Vozijo od 2 do 10 krat na dan. Ob tem bi bile fleksibilne, saj se prilagajajo dejanskim potrebam prebivalcev. Povezujejo naselja znotraj KS Malečnik, KS Kamnica, MČ Ivan Cankar in KS Pekre Limbuš z osnovnimi šolami in z omrežjem javnega potniškega prometa v MOM.