Prihaja obdobje najhujše vročine letošnjega poletja. Zelo visoke temperature bodo močno vplivale na zdravstveno stanje občutljivejšega dela populacije. Sredi dneva in popoldne se zadržujte v senci, na Arsu odsvetujejo velike fizične napore na prostem. Uživajte lahko hrano in pijte zadostno količino tekočine. Če je možno, pojdite v gozd, višje lege, ob vodo. Domačim živalim zagotovite zadostno količino sveže vode in senco.

Vozila prezračite

Bivalne prostore zračite ponoči in zjutraj in poskrbite za zadostno kroženje zraka. Na soncu parkirana vozila pred začetkom vožnje dobro prezračite. Arso je izdal rdeče opozorilo, ki velja za sredo, četrtek in petek, kot je razvidno s spodnje grafike.

Vir: Arso

Napovedane so temperature ozračja okoli 40 stopinj Celzija. Če bi se termometer povzpel preko 40 stopinj tudi v Mariboru, bi to pomenili, da je padel rekord. Po podatkih Arsa je namreč do zdaj najtopleje bilo 8. avgusta 2013, ko je termometer pokazal 40,3 stopinj Celzija na vremenski postaji Maribor Tabor.  Podatek za avgust 2013 z meteorološke postaje Maribor Tabor je izmerjen na samodejni meteorološki postaji, ki stoji na mestu nekdanje klasične meteorološke postaje, so pojasnili na Arsu.

Vir: Arso

Kot je razvidno iz  tabele o vremenskih rekordih, smo najvišjo temperaturo v Sloveniji izmerili avgusta leta 2013. Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo. Nasveti NIJZ za ravnanje ob hudi vročini, so sledeči.

Poiščimo senco

Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 16. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Bodimo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro operemo.

Pomoč živalim

Na NIJZ svarijo pred tem, da bi človeka ali žival pustili v zaprtem parkiranem avtomobilu. Malo odprto okno ali prejšnje ohlajevanje avtomobila s klimo namreč ne prepreči segrevanja avtomobila, opominjajo. Najpogostejše težave, ki jih imajo ljudje ob daljših obdobjih vročine, so kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica in vročinska kap, navajajo na inštitutu.

Ob tem na NIJZ priporočajo, da v primeru, ko bi bila oseba prizadeta zaradi pregretja, pomagamo tako, da jo umaknemo na hladno, na primer v senco ali hladen prostor. “V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladimo,” priporočajo na NIJZ, ljudem pa svetujejo tudi, naj se ljudje z zdravnikom posvetujejo o neobičajnih težavah, ki ne minejo ali se večajo.