Nekdanji predstojnik kardiologije v UKC Maribor Vojko Kanič je pred preiskovalno komisijo za žilne opornice priznal, da je beograjskemu kolegu Stankoviću dal dve žilni opornici, ki ju je kupil UKC. Kanič se je tudi pogosteje udeleževal kongresov na stroške dobaviteljev, kot se je tega sprva spomnil, pri čemer so ga tudi spremljali družinski člani.
V ceno opornice vračunano izobraževanje zdravnika.
Kanič, ki je bil predstojnik kardiologije v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor do leta 2014, je na seji preiskovalne komisije DZ o zlorabah pri nakupih žilnih opornic marca letos izjavil, da je slovenske interventne kardiologe izobrazila industrija in ne država. Takrat je tudi dejal, da je v ceno opornice vračunano izobraževanje zdravnika.
95 odstotkov na stroške bolnišnice
Danes je Kanič na seji parlamentarne komisije podrobneje pojasnjeval svojo udeležbo na kongresih in izobraževanjih. Dejal je, da se je izobraževanj v 95 odstotkih udeležil na stroške bolnišnice, se je pa kdaj tudi udeležil vikend izobraževanj, katerih stroške so plačali dobavitelji žilnih opornic. Kateri so bili ti dobavitelji, ki so mu plačali stroške izobraževanja, se je Kanič spomnil ob pomoči predsednice komisije Jelke Godec (SDS). To sta bila Johnson&Johnson ter Mark Medical.
Naknadno se je po poizvedovanjih Godčeve tudi spomnil, da je na stroške dobavitelja potoval na izobraževanje v Mehiko, pri čemer ga je spremljala hči. Ni pa vedel pojasniti, kdo je plačal stroške potovanja za hčer. Nato se je izkazalo, da je na stroške dobavitelja potoval tudi v Rim skupaj s svojo soprogo, prav tako zdravnico v UKC Maribor, Zlato Kanič.
V Rim tudi njegova soproga
V dopisu enemu od dobaviteljev, ki ga je prebrala Godčeva danes na seji, pa se je zahvalil, da lahko v Rim potuje tudi njegova soproga, prav tako naj bi navedel, da se bo potrudil, da izpolni obljubo glede določenih materialov. Ob tem je Kanič pojasnil, da se je njegova soproga dejansko udeležila kongresa, saj da je prav tako kardiologinja. Kaničeva je sicer na UKC Maribor zaposlena na pediatriji kot specialistka na enoti za intenzivno nego in terapijo.
Ob tem je Kanič danes zanikal, da bi dobavitelja prosil, da bi kril stroške potovanja na kongres leta 2012 v Washington tudi za njegovo soprogo.
Zanikal, da bi preferiral opornice iz titana
Zanikal je tudi, da bi izobraževanja, ki se jih je udeleževal, vplivala na izbiro vrste žilnih opornic, ki jih je uporabljal oz. so jih uporabljali v UKC Maribor. Zanikal je tudi, da bi preferiral opornice iz titana, ki so jih sicer med slovenskimi bolnišnicami uporabljali samo v UKC Maribor in v celjski bolnišnici, pri čemer naj bi UKC Maribor ob trikrat večji količini nakupljenih opornic plačeval višjo ceno posamezne opornice. Kanič je danes dejal, da ni imel vpliva na ceno opornice in da se s tem niti ni nikoli ukvarjal.
Pri tem so v UKC Maribor tudi bistveno prekoračili količino naročil teh opornic, kot je bila predvidena v okviru javnega naročila. Kanič je pojasnil, da je pravica vsakega zdravnika, da dela z materialom, ki ga potrebuje, zato so tudi naknadno kupovali to vrsto opornic. Dejal je, da kljub predstojniškemu mestu ni imel vpliva na to, kateri material se uporablja.
“Usluga kolegu”
Je pa potrdil, da je beograjskemu kardiologu podaril dve opornici iz titana. Pri tem je Godčeva opozorila, da je šlo za opornici, ki ju je kupil UKC Maribor iz davkoplačevalskega denarja. Kanič je pojasnil, da je bila “to usluga kolegu”, je pa sedaj pripravljen plačati stroške opornic. Takrat se mu sicer to ni “zdelo relevantno vprašanje”.
Pred preiskovalno komisijo je danes pričal tudi Blaž Mrevlje, ki je bil nekdaj zaposlen na UKC Ljubljana in je na izobraževanju leta 2012 v Krakovu ugotovil, da Poljaki iste opornice nabavljajo po polovičnih cenah. Od leta 2013 naprej je v tujini, saj je, kot je pojasnil, v UKC Ljubljana postalo zadušljivo. S podatki o poljskih cenah opornic, zaradi česar so se te v UKC Ljubljana bistveno znižale, se je po njegovih besedah odprla Pandorina skrinjica, in sledilo je “povračilo”, tako da mu je bilo onemogočeno delo interventnega kardiologa.
V Nemčiji stanejo DES opornice druge generacije, ki po njegovih besedah veljajo za zlati standard v intervencijski kardiologiji, 100 evrov (z DDV), medtem ko jih po slovenskih bolnišnicah kupujejo po več sto evrov dražje, kar so tudi razkrili na Televiziji Slovenija v oddaji Tarča.
Pojasnil je, da titanovih opornic niso uporabljali v nobeni od bolnišnic, kjer je delal v tujini (na Poljskem, Nemčiji in Angliji), saj je tudi neka študija dokazala, da je takšna opornica slabša od DES in bi bila potem njena uporaba lahko strokovna napaka.
DES opornica 500 evrov dražja od druge.
Glede izjav nekaterih slovenskih kardiologov, med drugim tudi Kaniča, da so z nižjimi cenami dobili tudi slabše opornice, pa je dejal, da je to “zavajanje neuke javnosti”. Pojasnil je, da so DES opornice enake ne glede na njihov naziv (ORSIRO, XIENCE PRO), nekoliko se le razlikujejo ostali pripomočki za vstavljanje opornice. A to po njegovih besedah ne more tako vplivati na ceno, da bi bila ena vrsta DES opornica 500 evrov dražja od druge.
Komentiral je tudi izjavo, da je v ceno opornice vračunano izobraževanje zdravnika. “To je katastrofa. V tujini raje znižajo stroške opornice in s tem bolnišnica privarčuje ter imajo na ta račun denar za raziskave in izobraževanja”, je dejal in dodal, da ta potem tudi niso zgolj turistični izleti brez pravega efekta.
Povedal je, da je v UKC Ljubljana redno srečeval dobavitelje medicinskega materiala na hodnikih, medtem ko so ti stiki v Nemčiji in Angliji zelo regulirani. V Nemčiji lahko dobavitelj zdravnika na hodniku zaprosi kvečjemu za kontaktne podatke, od takrat pa nimata več osebnih stikov, v Angliji pa so takšni stiki prepovedani. “Vsak tak stik lahko pomeni potencialno korupcijsko tveganje. Saj veste, there is no free lunch (ni zastonj kosila),” je še dejal.
STA