Samo še danes lahko v Gornji Radgoni obiščete 33. mednarodni sejem graditeljstva Megra, na katerem se predstavlja 175 razstavljavcev iz 11 držav.
Povezujejo ponudnike zaposlitev z iskalci zaposlitve
Današnje dogajanje je v znamenju izobraževalnega in kariernega dne slovenskega gradbeništva. Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala povezuje ponudnike zaposlitev z iskalci zaposlitve. Predstavljajo izobraževalne programe v gradbeništvu in zaposlitvene trende v panogi, in sicer poklic gradbenega inženirja, projektanta najzahtevnejših inženirskih objektov ter obrtniške poklice v gradbeni panogi. Ogledate si lahko prikaz gradnje trenutno največjega infrastrukturnega projekta v Sloveniji - drugega tira, uporabo BIM tehnologije v gradbeništvu, digitalno fabrikacijo - integracijo 3D tiskanja in robotsko tehnologijo v visokošolskem izobraževanju, zeleni prehod v gradbeništvu, ki potrebuje številne mlade raziskovalce.
Učenci, dijaki in študenti se seznanjo z gradbenimi poklici, kariernimi priložnostmi, ponudniki zaposlitev in novimi znanji.
Še do 15.00 ure v organizaciji Območne obrtne zbornice Murska Sobota in podjetja Pomgrad poteka Ulica gradbenih obrti s prikazi poklicev: keramičar, slikopleskar, zidar, strojnik gradbene mehanizacije in tesar.
[[image_1_article_65410]]
Gregor Ficko: Eno ključnih vprašanj v panogi je vprašanje kadrov
Mag. Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala ter predsednik programskega sveta sejma Megra, pravi, da je eno ključnih vprašanj v panogi vprašanje kadrov - kvalificirane in nekvalificirane delovne sile in inženirskega kadra. "V naslednjih letih se bo upokojilo preko 10 tisoč gradbenih inženirjev z licenco. Kljub temu da zadnja leta vpis na srednje šole in fakultete raste, ne moremo zadostiti vsem potrebam na tem področju."
[[image_2_article_65410]]
Nadalje opozarja, da država nima dolgoročne strategije razvoja državne infrastrukture (promet, energetika), ki jo potrebuje za svoj razvoj, da dolgotrajno in neučinkovito prostorsko umešča infrastrukturne projekte (primer 3. razvojna os), ne spoštuje zlatega investicijskega pravila, kar se kaže v nestabilnem financiranju državnih infrastrukturnih projektov. Pogoste so tudi spremembe državnih razvojnih načrtov, izvedba državnih projektov se prolongira v nedoločena časovna obdobja.
[[image_3_article_65410]]
Omenja še nedomišljene spremembe zakonodaje, ki je pomembna za delovanje gradbeništva (zakon o graditvi, zakoni, povezani s prostorskim načrtovanjem in projektiranjem), neposluh za ustanovitev direktorata za gradbeništvo ali celo ministrstva. "Država kljub večletnim pozivom gradbeništva ne želi sodelovati pri ustanavljanju paritetnega sklada, ki bi bistveno izboljšal socialni dialog, status zaposlenih in navsezadnje ekonomski status panoge. Posledice se kažejo v velikem pomanjkanju kvalificirane delovne sile ter tehničnega in inženirskega kadra."
