Preureditev Koroške ceste je med ljudmi sprožila mnogo vznemirjenja. Tovrstne ureditve v Mariboru nismo vajeni, a kot kaže, po vsej verjetnosti ne bo zadnja. Na mariborski občini so nam dejali, da so se po principu Koroške ceste, kolesarske poti letos začrtale na Šentiljski cesti, ukrep pa bodo v prihodnje izvedli še na drugih cestah, kjer bo to po njihovem mnenju potrebno.
Cilj, zmanjšanja prometa skozi mestno središče, še ni dosežen, saj gre za trajnostno spremembo navad uporabnikov te ceste, kar zahteva daljše časovno obdobje, menijo na občini.
»Promet na Koroški cesti poteka brez večjih težav. Z ustvarjenimi pogoji smo delno dosegli prijaznejše okolje, bistven je tudi prispevek voznikov, njihova strpnost in upoštevanje prometnega režima, ki pa še kljub vsem ukrepom ni na pričakovanem nivoju,« so povedali na MO Maribor.
 Včasih kolesarje ogrožale udarne jame
 
Pred obnovo vozišča je bilo za kolesarje slabo poskrbljeno, saj niso imeli začrtane kolesarske poti, prav tako so jih ogrožale udarne jame. Zaradi tega so se kolesarji v večini te ceste raje izogibali. »Med poskusnim 3-tedenskim zaprtjem za osebne avtomobile, so kolesarji dobili urejeno površino v obliki kolesarskega pasu na vozišču, celotna sprememba pa je bila iz znanih polemik za voznike avtomobilov preveč nesprejemljiva,« opisuje Josip Rotar iz Mariborske kolesarske mreže.
Nekateri menijo, da bi bila ustrezna ureditev uvedba enosmernega prometa, drugi so strogo proti.
Po vnovičnem odprtju za osebne avtomobile so kolesarji znova dobili družbo, a sedaj je njihova prisotnost ostala označena. Takšna ureditev je po besedah Rotarja boljša od stanja pred obnovo, vendar je stresna predvsem zaradi omejenih prostorskih zmogljivosti in ne more predstavljati neke trajne rešitve. Rešitev vidi v ureditvi enosmernega prometa za avtomobile in dvosmernega kolesarskega pasu.
 »Absolutno odsvetujem uvedbo enosmerne ceste. Te povečujejo hitrosti, izključujejo potovanje v eni smeri, izključujejo prijazne avtobusne linije: skratka ne rešujejo ničesar. Prav tako odsvetujem uvedbo popolne, striktne peš cone,« še pojasni Lep. Doda tudi, da bi sicer Mariborčani v primeru popolnega zaprtja za osebni avtomobilski promet imeli neskončno temo za diskusije in kritiziranje, a praktično nihče ne bi ničesar izgubili.
Potovalni čas krajši, a potrebna večja previdnost
 
Govorili smo tudi z Marjanom Lepom iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor, ki je dejal, da kot voznik, ki se vsak dan v času konice vozi po Koroški, ugotavlja, da so se razmere za voznike avtomobilov bistveno izboljšale: »Moji potovalni časi so se skrajšali za dve do pet minut, a sicer moram voziti bolj pazljivo, počutim se malo nelagodno. Tudi kolesarji so še vedno v strahu in negotovo drvijo po površinah, ki so jim na voljo«.