Na Kalvariji obstaja nevarnost zdrsa skale, hoja na lastno odgovornost

Grič Kalvarija v nasprotju s prevladujočim mnenjem Mariborčanov in Mariborčank ni javna površina, ampak je pretežno v lasti državnega sklada kmetijskih zemljišč in dan v uporabo Biotehniški šoli Maribor, ki se nahaja ob njegovem vznožju. Del zemljišč je v lasti Nadškofije Maribor, ki ima pod gričem Zavod Antona Martina Slomška, cerkev Sv. Barbare na vrhu griča in zemljišče ob njej pa sta v lasti Mestne občine Maribor, a dana v uporabo stolni župniji.

Kdo točno ima v lasti za sprehajalce zelo priljubljenih 455 stopnic na vrh griča, ki jih je prav tako že načel zob časa, nam ni uspelo izvedeti. Kot je za STA pojasnil ravnatelj biotehniške šole Anton Krajnc, je stopnice leta 1956 zgradila šola in jih leta 2003 v sodelovanju z Rotary klubom Maribor in občino tudi obnovila. “A je leta 2006 prešel ta del Kalvarije na denacionalizacijskega upravičenca in od takrat dalje nismo več skrbniki stopnic,” je povedal.

Del skale se je odkotalil v vinograd

Na poti na vrh, še posebej okoli cerkve, je opaziti potrgane varnostne trakove. Po besedah Krajnca jih je namestila njihova šola, da bi opozorila na nevarnost krušenja skal na vrhu griča. “Vendar tega sprehajalci ne upoštevajo in so jih tudi potrgali. Tudi ko smo jih ponovno namestili, se je zgodilo enako,” je povedal. “Sprehod in hoja po hribu Kalvarija je vsekakor na lastno odgovornost. Na to opozarjajo tudi table Biotehniške šole Maribor,” je opozoril.

Pred tremi tedni se je dejansko odlomil del skale in se skotalil v šolski vinograd. Šola je po besedah Krajnca obvestila vse pristojne službe, tudi policijo, ukrepanje pa je prepustila lastniku, torej skladu kmetijskih zemljišč.

Tam pravijo, da so si njihovi predstavniki ogledali območje, glede ukrepanja pa vračajo žogico šoli. “Predmetno zemljišče ima v brezplačnem zakupu Biotehniška šola Maribor na podlagi 17. a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki določa, da se zakupnina ali druga obveznost ne plačuje za kmetijska zemljišča, ki jih za izvajanje izobraževalnega procesa uporabljajo šole s področja kmetijstva pod pogojem, da nosijo vse druge stroške v zvezi s temi zemljišči. Torej bo zakupnik moral poskrbeti za sanacijo,” so povedali za STA.

Zamaka tudi streha cerkve

Zaradi “resnosti stanja na terenu in preteče nevarnosti” pa bodo na skladu kljub temu naročili “strokovno mnenje za sanacijo krušečega kamenja na predmetnem zemljišču”. Poleg kamenja je zaskrbljujoče tudi stanje cerkve, saj streha zamaka, z nje naj bi nedavno odpadlo nekaj strešnikov. Skrb za cerkev je po besedah nadškofijskega kanclerja Janeza Lesnike na mariborski občini, na občini pa denarja za to zaenkrat nimajo predvidenega in poudarjajo, da je gibanje na Kalvariji še vedno varno.

Cerkev sv. Barbare, ki je razglašena kot umetnostni in arhitekturni spomenik, so zgradili meščani med leti 1681 in 1683 v zahvalo za prenehanje kuge, ki je pred tem razsajala v mestu. Vhodno fasado krasi kamnita reliefna kompozicija Križanja kiparja Ivana Sojča iz leta 1933. V notranjosti so freske slikarja Andrea Wassermuetha iz leta 1815 ter kip iz peščenjaka “Jezus pade pod križem” baročnega kiparja Jožefa Strauba.

Kot so za STA pojasnili na zavodu za varstvo kulturne dediščine, je Kalvarija v 19. stoletju postala simbol nemštva v mestu – prijelo se je je ime Nemška Kalvarija, medtem ko so cerkev na Pekrski gorci na nasprotnem bregu Drave imenovali Slovenska Kalvarija.

STA