Po besedah Marka Rojsa iz Energetske agencije za Podravje bodo v okviru deset milijonov evrov vrednega projekta energetsko sanirali kotlovnice in notranjo razsvetljavo, ob tem pa vzpostavili še učinkovito energetsko upravljanje. V nekaterih objektih bodo prenovili fasado in stavbno pohištvo, izolirali podstrešje, vgradili termostatske ventile, s čimer bodo prihranili energijo in znižale obratovalne ter vzdrževalne stroške.

Prenove objektov bodo financirali s prihranki po sistemu javno-zasebnega partnerstva

Prenove objektov bodo financirali s prihranki po sistemu javno-zasebnega partnerstva, saj je lani zasebni partner na mestno občino naslovil vlogo o zainteresiranosti vlaganj v energetske sanacije javnih objektov. Po sedanjih izračunih bi takšna oblika mariborsko občino stala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, zasebni partner bi prispeval dobrih pet milijonov evrov, nekaj več kot 3,5 milijona evrov pa si obetajo iz kohezijskih sredstev.

Kot je še dodal Rojs, so se za pripravo projekta odločili na pobudo enega od možnih partnerjev, pri tem pa so izbor objektov naredili kar se da široko, da bi jih lahko čim več vključili v sanacijo.

Med objekte sodijo številne osnovne šole

Med objekte, kjer bo sanacija izvedena celovito in bodo od države prejeli 40 odstotkov kohezijskega denarja, poleg občinske stavbe sodijo še OŠ Bratov Polančič, Leona Štuklja, Ludvika Pliberška, Martina Konšaka, Maksa Durjave, Slave Klavore, Franca Rozmana Staneta, Prežihovega Voranca, Draga Kobala, Rada Robila in Malečnik ter enote vrtcev Tezno in Pobrežje. V drugi skupini so objekti, kjer bodo opravili samo tehnološko sanacijo ogrevalnih naprav, kjer je še osem vrtcev ter Dvorana Tabor in Ledna Dvorana.

Kot je povedal direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar, so se za tako obliko odločili, ker je to za občino najcenejša opcija, za potencialnega zasebnega partnerja pa je projekt zanimiv, saj si bo investicijo povrnil po zaslugi energetskih prihrankov, ki bodo nastali po sanaciji.

“Občina je sicer v času energetskega pogodbeništva deležna le manjšega deleža prihrankov, kar bo odvisno od razpisnih pogojev in pogajanj pred sklenitvijo sodelovanja. Gre za princip, ki ga podpira Bruselj in zato tudi namenja kohezijski denar,” je pojasnil Štrancar.

Razpis bo končan do poletja

Po njegovih besedah so prejeli ponudbo Petrola, a bodo v vsakem primeru izvedli mednarodni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi drugi potencialni vlagatelji. Potem ko so na februarski seji potrdili DIIP, bodo na marčevski še investicijski projekt, zatem pa bodo pripravili razpis, ki bi lahko bil končan do poletja.

Po dodatnih pogajanjih si začetek prvih del na občini obetajo v drugi polovici leta 2018, v šolskih objektih pa bi jih večino izvedli v času počitnic naslednje leto. Trajanje pogodbenega partnerstva je stvar razpisa in pogajanj, dosedanja praksa v nekaterih drugih mestih pa kaže na obdobje 10 do 15 let, še pojasnjuje Štrancar.

Za podoben način financiranja se odločajo tudi v drugih slovenskih mestih

Za podoben način sicer finančno zahtevne energetske prenove javnih stavb so se odločili tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih. V Ljubljani so pred letom dni partnerstvo sklenili konzorcijem Petrola in podjetja GGE. Gre za največji projekt, preko katerega bodo celovito ali delno energetsko sanirali 49 objektov, celotna naložba pa je vredna 14,9 milijona evrov.

Tudi v prestolnici so partnerje iskali z mednarodnim razpisom in čeprav se je za sodelovanje sprva zanimalo kar nekaj tujih podjetij, sta na koncu prijavi oddala le Petrol in njegov partner, ki je v lasti Gorenja in Energetike Ljubljana, ter družba Istrabenz plini, a slednja le za enega od sklopov, v katerem je bilo 28 javnih objektov.