Strokovnjaki s priznanega nemškega trsničarskega inštituta Geilweilerhof so odkrili, da sta ti mednarodno razširjeni rdeči sorti grozdja več kot le avtohtoni, saj celo izvirata iz Slovenije. Pred več kot 300 leti sta se rodili prav na naših tleh, in sicer v vinogradih slovenske Štajerske, poroča časopis Dnevnik.
Ne avstrijski, ne madžarski ne hrvaški ali portugalski
Do zdaj se je za portugalko domnevalo, da izvira iz Avstrije, kot domovina modre frankinje pa sta se ob Avstriji omenjali še Madžarska in Hrvaška. Modra frankinja se siceer uvršča med svetovno najbolj žlahtne rdeče sorte, z njo je po svetu zasajenih skoraj 18.000 hektarjev vinogradov, od tega jih je v Sloveniji slabih 700. Ne ena ne druga sorta nista veljali za avtohtoni slovenski, odkritje nemških znanstvenikov pa je do zdaj veljavne domneve o njunem izvoru obrnilo na glavo.
Starš modre frankinje in portugalke je dejansko pozabljena slovenska rdeča sorta iz Podravja.
Prvi ključ za razrešitev uganke so Nemci odkrili v starem vinogradu v deželi Rheinhessen. Tam so vzorčili njim doslej neznano sorto vinske trte, ki obrodi grozdje pozno z majhnimi temnomodrimi jagodami. Genetska analiza je pokazala, da so to sorto štajerski avtorji v 19. stoletju poimenovali blaue zimmettraube, njeni slovenski sinonimi pa so mala modrina, vranek ali tičenska črnina, še poroča Dnevnik.
Da bi potrdili starševstvo in sorodstveno povezanost portugalke in modre frankinje z malo modrino, so nemški raziskovalci izbrali 56 genetskih markerjev. Rezultat je bil nesporen: doslej neznani starš modre frankinje in portugalke je dejansko pozabljena slovenska rdeča sorta iz Podravja.
