Mestna občina Maribor pričakuje iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb 17,8 milijona evrov kohezijskih sredstev. Mestna uprava v naboru projektov, ki se bodo financirali s tega naslova, med drugim načrtuje ureditev Lenta in Mestnega parka ter izgradnjo Dravske kolesarske poti, ni pa na seznamu nove osrednje enote knjižnice.

Podlaga za izbor projektov je bila trajnostna urbana strategija, ki jo je februarja potrdil mestni svet in je določila trajnostne razvojne potrebe mesta. O naboru bo predvidoma oktobra znova razpravljal mestni svet, saj se prve razpise pričakuje novembra.

Projekti, plod življenja zadnjih 40 let

»To niso želje, to so projekti, pripravljeni za izvajanje,« je na današnji predstavitvi izbranih projektov poudaril župan Andrej Fištravec. »To so projekti, ki so plod življenja mesta v zadnjih 40 letih. Niso nekaj, kar bi si na novo izmišljevali,« je dodal.

Ureditev parka ob Pekrski gorci

Tako je med drugim med izbranimi projekti ureditev parka ob Pekrski gorci, ki je bil predviden že leta 1990, a nikoli uresničen. Nedaleč stran naj bi prenovili tudi že precej dotrajan skate park v Novi vasi, med drugim pa načrtujejo še ureditev promenade na Lentu, za katero je bil leta 2010 izveden arhitekturni natečaj in se jo je nameravalo urediti za Evropsko prestolnico kulture.

Nova podoba Koroške ceste

V naboru so še ureditev Vojašniškega trga s postavitvijo vinogradniškega muzeja in obnovo Sodnega stolpa, nova podoba Koroške ceste, izgradnja manjkajočih kolesarskih povezav med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, vzpostavitev petih parkirišč po sistemu park & ride ter energetska obnova 264 stanovanj Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor.

Skupno se celotna vrednost izbranih projektov ocenjuje na okoli 25 milijonov evrov, saj mora del sredstev zagotoviti tudi občina.

Projekcije po besedah člana strokovne komisije Združenja mestnih občin Slovenije in svetovalca župana Igorja Kosa kažejo, da zagotavljanje občinskega deleža ne bi smel biti problem, nenazadnje za lažje izvajanje teh projektov načrtujejo uvedbo dvoletnih proračunov občine.

Prvi projekti bi se lahko pričeli drugo leto

Prvi od omenjenih projektov se bodo v primeru, da jih bodo mestni svetniki odobrili, lahko začeli izvajati leta 2017, zaključeni pa bi lahko bili leta 2022. Po besedah Kosa je 17,8 milijona evrov za Maribor že zagotovljenih, saj občine v tokratni finančni perspektivi EU prvič več ne tekmujejo med seboj, ampak je višina dodeljenih sredstev določena z dogovorjeno kvoto med mesti. »Prvič imamo možnost, da sami odločimo, kako bomo ta sredstva porabili,« je dejal.

Za knjižnico bi porabili ves razpoložljivi denar

Vladna stranka SMC predlaga, da bi se iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb financiralo že dolgo načrtovano izgradnjo osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu, a se mestna uprava in župan s tem ne strinjata, saj bi ta projekt porabil ves razpoložljivi denar. To pomeni, da ne bi bilo mogoče uresničiti nobenega drugega projekta, kar za Fištravca ni sprejemljivo.

Ureditev Rotovškega trga

Zato župan predlaga, da se s tega naslova financira le ureditev Rotovškega trga, medtem ko bi za knjižnico našli drugo rešitev. Fištravec predlaga, da se knjižnico preseli v nedokončan poslovno-stanovanjski kompleks na Trgu Leona Štuklja, ki je po stečaju gradbenega podjetja MTB pristal pod okriljem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Župan je pojasnil, da se dogovarjajo z DUTB za brezplačen prenos te stavbe, »ki so jo davkoplačevalci že izplačali«, na občino. »Tukaj lahko država pokaže svoj odnos do Maribora,« je poudaril.

Vrtec Pekre bodo gradili zgolj z občinskimi sredstvi

S takšno rešitvijo bi projekt nove knjižnice po besedah Fištravca pocenili z več kot 20 na štiri ali pet milijonov evrov. V podobni smeri iščejo na občini rešitev tudi za novo Umetnostno galerijo Maribor in žičnice na Mariborskem Pohorju, medtem ko bodo Vrtec Pekre gradili samo z občinskimi sredstvi.

STA