Na mariborski fakulteti FERI je vse več študentov iz Hrvaške, ki sem prihajajo iz več razlogov, tudi zaradi premajhne izbire programov na Hrvaškem, povezanih z informatiko in mediji. Med drugim je študij v Mariboru veliko cenejši od študija v Zagrebu, znanje slovenskega jezika pa ni zahtevano.
 
Glede študentov iz tujine smo se pogovarjali z vodjo Referata za študentske zadeve UM FERI, Vladko Kožuh Ledinek, ki je izpostavila dejstvo, da število rednih študentov iz Hrvaške vsako leto narašča. »V študijskem letu 2011/2012 smo imeli na redni študij vpisanih 44 študentov, v študijskem letu 2012/2013 71, v študijskem letu 2013/2014 pa že 78. Večinoma se vpisujejo na magistrske študijske programe, najbolj množično na program Medijske komunikacije,« je dejala Kožuh Ledinekova.
K večjemu vpisu pripomore dejstvo, da je zanje študij, sedaj kot za študente iz EU, brezplačen tako na prvi kot drugi stopnji. »Pripomore pa tudi dejstvo, da za vpis na UM FERI ni zahtevano znanje slovenskega jezika.« 
Dodala je, da k večjemu vpisu pripomore dejstvo, da je zanje študij, sedaj kot za študente iz EU, brezplačen tako na prvi kot drugi stopnji. »Pripomore pa tudi dejstvo, da za vpis na UM FERI ni zahtevano znanje slovenskega jezika,« je še poudarila. Prav tako pa so po njenem mnenju razlog za vpis vsekakor zanimivi in dobri študijski programi.
.be
Stroški študiranja v Mariboru veliko nižji kot v Zagrebu
Za mnenje smo povprašali tudi študentko prve medijskih komunikacij iz Čakovca, Nikolino Švenda. Slednja je dejala, da se je za študij v Mariboru odločila, ker ni imela veliko drugih možnosti na področju informatike in medijev, pa tudi Maribor ni preveč oddaljen od doma. Jezika se ni bala, pravi.
»Stroški študiranja v Mariboru so, v primerjavi s študijem na Hrvaškem, smešno nizki, pa tudi študentske pravice so v Mariboru občutno večje kot na Hrvaškem,« je poudarila in dodala, da so v Mariboru, v primerjavi z Zagrebom, kjer je bila preko programa Erazmus, nenormalno nižji stroški hrane.
»Stroški študiranja v Mariboru so, v primerjavi s študijem na Hrvaškem, smešno nizki, pa tudi študentske pravice so v Mariboru občutno večje kot na Hrvaškem,« je poudarila in dodala, da so v Mariboru, v primerjavi z Zagrebom, kjer je bila preko programa Erazmus, nenormalno nižji stroški hrane. »V Zagrebu je potrebno v večini primerov študij plačati, le nekaj študentov na leto lahko študira brezplačno,« je dodala Švendova. Tomica Čuš, prav tako iz Varaždina, je bivši študent druge stopnje medijskih komunikacij, ki je šolanje zaključil lani. Strinja se, da so stroški študija v Mariboru nižji, a hkrati meni, da je to v veliki meri odvisno od posameznika. Dejal je, da je študij v tujini tudi dobra referenca pri zaposlitvi.
Slovenski jezik ne predstavlja ovir, zaključna dela pa praviloma pišejo v angleščini
Kožuh Ledinekova je mnenja, da študenti večjih problemov z jezikov nimajo. »Menim, da se večina študentov v času študija ne nauči slovenskega jezika,« je dejala in dodala, da so študenti iz Hrvaške praviloma zelo uspešni, lačni znanja in se aktivno udeležujejo vseh predavanj in vaj. Zelo aktivno se udeležujejo tudi izmenjav v okviru študijskega programa Erazmus.
»Profesorji so zelo tolerantni do uporabe hrvaškega jezika in jim večinoma dovolijo, da odgovarjajo v hrvaškem jeziku. Za pisanje zaključnih del pa študenti iz Hrvaške praviloma podajo vlogo za pisanje zaključnega dela v angleškem jeziku, kar jim skladno s pravilnikom tudi vedno odobrimo.
»Profesorji so zelo tolerantni do uporabe hrvaškega jezika in jim večinoma dovolijo, da odgovarjajo v hrvaškem jeziku. Za pisanje zaključnih del pa študenti iz Hrvaške praviloma podajo vlogo za pisanje zaključnega dela v angleškem jeziku, kar jim skladno s pravilnikom tudi vedno odobrimo,« je še povedala. Švendova je dejala, da z jezikom ni imela nobenih problemov, razen morda pri seminarskih nalogah. Po koncu druge stopnje študija tekoče govori slovensko. »Zaradi jezika nisem imela nezaželenih izkušenj s profesorji. Do mene so se obnašali, kot da sem njihova.« Čuš je dejal, da je na začetku imel s slovenskim jezikom težave, a se ga je hitro naučil in ga govori skoraj tekoče.
»Življenje kot v raju«
Kot je ob koncu še dejala Kožuh Ledinekova, število tujih študentov, ki so vpisani na redne študijske programe, vsako leto narašča, pa ne le iz držav naše bivše skupne domovine, pač pa tudi od drugod. »Tako imamo vpisane študente iz Madagarskarja, Egipta, Belorusije, Ukrajine, Rusije, Kazahstana … In nanje smo zelo ponosni. To tudi fakulteti daje posebno odliko,« je sklenila svoje razmišljanje.
Število tujih študentov, ki so vpisani na redne študijske programe, vsako leto narašča, pa ne le iz držav naše bivše skupne domovine, pač pa tudi od drugod. “Tako imamo vpisane študente iz Madagarskarja, Egipta, Belorusije, Ukrajine, Rusije, Kazahstana … in nanje smo zelo ponosni.”
Nedvomno pa je eden izmed razlogov za veliko vpisovanje tujcev na študijske programe v Mariboru, odlično študentsko življenje. Svojo celotno študentsko izkušnjo je Švenda opisala kot ‘življenje kot v raju’. “Ko vse stvari sešteješ, je študentsko življenje v Mariboru kvalitetno. Spoznala sem veliko različnih ljudi, čez vikende dosti potovala naokrog po deželi, hodila na različne dogodke: obiskovala kino, festivale, koncerte pa seveda  študentske zabave,” je dejala. Sedaj, ko je začela delati v medijih in družbenih mrežah, je opazila, da je s predavanji pridobila ogromno kvalitetnega znanja. Medtem je Čuš dejal, da lahko svojo študentsko izkušnjo v Mariboru opiše s samo eno besedo: odlično!
Katja Tripkovič