Mariborski spletni medij Maribor24.si vsak teden opravi osrednji intervju o aktualnih temah v mestu in okolici. Ta teden smo, glede na lokalne volitve, opravili intervju z Borisom Sovičem, nekdanjim županom Maribora. 
V Mariboru je že nekaj časa veliko dogodkov s kitajskimi ali arabskimi investitorji, nekih oprijemljivih rezultatov pa ni, z izjemo Durabusa, ki pa ima težave pri pridobivanje državne pomoči. Se občinsko vodstvo gospodarske diplomacije loteva pravilno, ima kapacitete za to? Kako na to gledate kot nekdanji veleposlanik, kratek čas ste tudi vodili Direktorat za gospodarsko diplomacijo pri zunanjem ministrstvu?
Območji, ki jih omenjate, imata precejšnje potenciale za neposredne investicije v Evropi. Gospodarska diplomacija med drugim promovira Slovenijo kot lokacijo za tuje neposredne investicije. Prav je, da so pri tem aktivne tudi lokalne skupnosti, ki so zainteresirane za gospodarski razvoj in s tem tudi za neposredne investicije. Mestna občina Maribor je že tradicionalno aktivno sodelovala z ministrstvom za zunanje zadeve in našo mrežo diplomatsko konzularnih predstavništev kot tudi s tujimi veleposlaništvi v Sloveniji. Domnevam, da je tudi sedaj tako. Vsekakor pa so aktivnosti, ki bi pripeljale do novih delovnih mest, vredne vse podpore.
V zadnjih letih dva velika mednarodna projekta Evropska prestolnica in Univerzijada nista prinesla željenih učinkov. Z njima ste začeli še v času vašega mandata. Koliko je bila vzrok za to nastala ekonomska kriza, koliko kasnejše mestno vodstvo pri izvedbi? Zakaj nam ni ostal niti en kulturni objekt?
S projektoma Evropske prestolnice kulture in Univerzijade smo začeli v času, ko je mesto izšlo iz najhujše gospodarske krize. V času mojega županovanja se je zaradi skoraj 9.000 novih delovnih mest pomembno zmanjšala brezposelnost. Oba projekta bi lahko pomembno izboljšala mestno in zaledno infrastrukturo ter s tem vzpostavila temelje za boljšo prihodnost. Zelo intenzivno smo začeli s pripravo projektov in tudi zagotovili precejšen del sredstev za lastno udeležbo.
Žal se s projektoma ni nadaljevalo tako, da bi prišlo do uspešne realizacije. Dragoceni predkrizni čas je bil v precej primerih po nepotrebnem izgubljen, pri projektih je prihajalo do neskladnosti.
Žal se s projektoma ni nadaljevalo tako, da bi prišlo do uspešne realizacije. Dragoceni predkrizni čas je bil v precej primerih po nepotrebnem izgubljen, pri projektih je prihajalo do neskladnosti.
Evropska prestolnica kulture je bila v programskem delu primerno izvedena, v investicijskem pač ne, Univerziade pa v Mariboru sploh ni bilo. Namesto, da bi iz problemov in danosti ustvarili priložnosti, je iz dveh priložnosti nastalo veliko problemov. In namesto, da bi z obema projektoma pridobilo, je mesto utrpelo finančno in razvojno škodo. Odgovornost za to je tako pri mestnem vodstvu kot tistih, ki so ga podprli in podpirali.
Kakšno je sporočilo velikih demonstracij v Mariboru, verjetno vzrok zanje niso bili samo radarji? Je takrat sedanji mestni svet ravnal pravilno, da se je kljub zahtevam demonstrantov, z izjemo štirih svetnikov, obdržal do sedanjih volitev?
Problematika radarjev je gotovo imela brizanten potencial. V protestih pa so bila poudarjena širša in tudi konceptualna vprašanja. Mariborčanke in Mariborčani so odločno zahtevali drugačen način dela lokalne oblasti, korektnost in spoštovanje zakonitosti. Izražali so pričakovanje, da naj lokalna oblast pozabi na svoje interese in skrbi za skupne.
Svetnice in svetniki iz vrst socialnih demokratov, ki so sicer tedanjemu županu predstavljali opozicijo in jim ne bi bilo moč pripisovati krivde za nastali položaj, so odstopili. Ostale svetnice in svetniki so ravnali drugače. Volilke in volilci imajo priložnost, da na letošnjih lokalnih volitvah podprejo kandidate, ki niso del problemov in ki imajo osebno integriteto.
Kako bi komentirali ponovno kandidaturo vašega naslednika Franca Kanglerja, če se izognemo frazi, da ima vsak pravico kandidirati? V zgodovini poznamo kar nekaj primerov, ko se je z demonstracijami »vržena« oblast vrnila nazaj, predvsem zaradi neizpolnjenih pričakovanj in neučinkovitosti nove demokratične oblasti. Je to možno tudi v Mariboru?
Kandidat je leta 2006 dobil zaupanje volivcev. Enako je bilo na naslednjih volitvah in to že kar v prvem krogu županskih volitev, kljub raznim aferam.
Ne glede na kasnejše dogajanje želi kandidat verjetno zato še tretjič preveriti zaupanje volivcev. Iz njegovega vidika je to morebiti celo razumljivo, saj je zanj to po vseh aferah poskus politične resocializacije.
Ne glede na kasnejše dogajanje želi kandidat verjetno zato še tretjič preveriti zaupanje volivcev. Iz njegovega vidika je to morebiti celo razumljivo, saj je zanj to po vseh aferah poskus politične resocializacije. Za slovenskega zakonodajalca takšne kandidature očitno niso sporne, saj bi bila sicer volilna zakonodaja napisana drugače. Odgovornost za razplet je tako v rokah volilcev. Če javno od politikov zahtevajo spoštovanje visokih moralnih načel, potem bi pričakovali, da bodo tako ravnali tudi, ko bodo na volišču z oddanim glasom odločili, komu bodo podelili zaupanje.  
V mestu se aktualizira višina nadomestila za stavbno zemljišče, ki naj bi bilo tudi do trikrat višje od predvidenega davka na nepremičnine, nižanje po mnenju vodstva občine ni možno zaradi prevelikega izpada prihodka občine. Je to prava pot za tako želeno gospodarsko okrevanje? Kako uskladiti izdatke in prihodke mesta, da bo stimulativno za podjetnike in hkrati dovolj za družbene dejavnosti in komunalo?
Po delitvi na več občin, je skoraj pol manj prebivalcev mestne občine moralo financirati tako rekoč nespremenjen obseg kulturnih, socialnih, zdravstvenih in drugih centralnih funkcij. Država jih ni prevzela, regij ni. Za veliko finančno breme regionalnih funkcij in seveda za številne siceršnje naloge je mestna občina morala uporabiti vse resurse, tudi nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ).
Ko je kazalo, da bo uveden davek na nepremičnine, so v javnosti odmevale predvsem zgodbe tistih, ki bi morali plačevati več. To je deloma tudi posledica dejstva, da se nekatere lokalne skupnosti doslej niso utrujale z zaračunavanjem NUSZ, ker so računale na finančno izravnavo države.
Ko je kazalo, da bo uveden davek na nepremičnine, so v javnosti odmevale predvsem zgodbe tistih, ki bi morali plačevati več. To je deloma tudi posledica dejstva, da se nekatere lokalne skupnosti doslej niso utrujale z zaračunavanjem NUSZ, ker so računale na finančno izravnavo države.
Zaradi številnih dejavnosti in upravičenih pričakovanj prebivalstva in gospodarstva po primernem družbenem in komunalnem standardu, hkrati pa po čim nižjih lokalnih stroških, je odgovorno usklajevanje proračunskih prihodkov in izdatkov zelo zahtevna naloga. Kot župan jo v korist mesta zmoreš le, če imaš čiste račune in dobre sodelavce. Vesel sem, da sem vedno imel oboje.
Kje je Maribor izgubil svoje priložnosti? Najbližje večje mesto avstrijski Gradec dobesedno cveti, čedalje več Mariborčanov tam dela, v zadnjih letih tudi študira. Maribor svoje lege, križišča desetega in petega koridorja ter potenciala enega od glavnih industrijskih centrov bivše Jugoslavije, ni vnovčil. Če pustimo ob strani takratno izgubo jugoslovanskega trga, kje se je potem tako zalomilo….? Trenutno se na veliko promovira morebitnih 150 delovnih mestih kitajskega investitorja kot velik dosežek. Je to trenutni domet Maribora?
Žal je bilanca Maribora po letu 1990 še vedno negativna. Maribor je sedaj manjši. V obeh prejšnjih državah je bil nadpovprečno razvit, sedaj je celo krepko pod državnim povprečjem. Verjetno največjo izgubljeno priložnost je povzročila nedomišljena gospodarska tranzicija.  Izguba dela tržišč, poslovne odločitve, spremenjen družbeno ekonomski okvir in še kaj so gotovo imeli svojo vlogo, a to ne opravičuje fizičnega uničenja gospodarskih stebrov, s čemer je bilo izgubljeno znanje generacij.
Slovenija Mariboru ni bila podarjena, Maribor se je zanjo moral vedno boriti. Kljub vsemu, kar je bilo žrtvovanega in narejenega, sedaj nastaja vtis, da regiji bolj pomaga sosednja država kot Slovenija. Vaša ugotovitev je namreč točna. Če ne bi bilo zaposlitvenih možnosti čez mejo, bi bile socialne razmere v regiji neprimerno težje.
Slovenija Mariboru ni bila podarjena, Maribor se je zanjo moral vedno boriti. Kljub vsemu, kar je bilo žrtvovanega in narejenega, sedaj nastaja vtis, da regiji bolj pomaga sosednja država kot Slovenija. Vaša ugotovitev je namreč točna. Če ne bi bilo zaposlitvenih možnosti čez mejo, bi bile socialne razmere v regiji neprimerno težje. Namesto, da bi bila regija deležna pomoči, je deležna izčrpavanja, kot kažejo aktualni primeri iz infrastrukture. Kar je drugje nekako samoumevno, vsekakor pa v ospredju razprav, pri nas ni. O drugem železniškem tiru do Šentilja se ne govori več, o nujnih helikopterskih prevozih v Vzhodni Sloveniji tudi ne, kljub dobremu projektu mariborski grad še ni obnovljen, mariborska južna obvoznica se ne gradi, severna obvoznica pa postaja literarna kategorija. Ne glede na vse, pogledati je potrebno naprej. Kriza je priložnost, da ponovno spodbudimo razvoj mesta. Vsako dobro delovno mesto je pomembno. In če nekdo dodatno zaposli 150 ljudi, naj to promovira po mili volji. Še več, zasluži si pohvalo in upanje, da bo takšnih še več.
Znani slovenski igralec Stane Sever je svoje prijatelje pozdravil z vprašanjem, si še kaj pošten? Tudi danes bi bilo prav, da se odgovorni vprašajo enako in poleg tega vedno znova tudi, ali so ustvarili kaj novih delovnih mest.
Mesto se je v zadnjih mesecih zadolžilo za 12 mio evrov. Skupni dolg že presega polovico letnega proračuna, mestni svetniki in mestna uprava, se ne morejo dogovoriti, kdo je pristojen za soglasje za najetje kredita. Smo priča mini »grški« zgodbi nekontroliranega zadolževanja na veliko, ki pa ne prinaša investicij za nove prihodke mestu?
Kar se zadolževanja tiče, sem bil vedno bolj zadržan kot ne. A včasih je tudi zadolževanje potrebno, seveda če gre za res pomembnejše investicije. Mesto mora investirati v komunalno in družbeno infrastrukturo, da prebivalstvu izboljšuje bivanjsko kakovost, gospodarstvu pa razvojne priložnosti. Odkrito je tudi potrebno povedati, da ni nujno, da vse mestne investicije prinesejo dodatne prihodke. Vsaj tako je tudi pomembno, da ne prinesejo nepotrebnih dodatnih stroškov oziroma jih, če je le mogoče, znižajo. Da je to možno, kažejo primeri energetsko saniranih zgradb. Zato je pri najemanju kreditov nujna preudarnost, previdnost in zadržanost.
Trenutno imamo sedemnajst kandidatov za župana Maribora, pomislite kdaj, da bi se sami spet angažirali v mestni politiki? Marsikdo je komaj po vašem odhodu uvidel vaše delo in osebno  integriteto, ki bi jo naj imel župan univerzitetnega mesta.
Včasih se stvari res izkristalizirajo šele iz časovne razdalje, ko je tudi mogoča primerjava med obdobji. Iskrena hvala za prijaznost Vam in vsem, ki mislijo podobno in mi to kar pogosto tudi sporočajo.
Kar pa zadeva moj ponoven angažma v mestni politiki, je morebiti najbolj varen odgovor, nikoli ne reči nikoli.
Kar pa zadeva moj ponoven angažma v mestni politiki, je morebiti najbolj varen odgovor, nikoli ne reči nikoli. Vendar, tako kot sem kot župan trdo delal, da bi upravičil zaupanje naših občank in občanov, tudi na sedanji prav tako zelo odgovorni dolžnosti trdo delam, da bi upravičil zaupanje naših delničarjev, zaposlenih in odjemalcev. Ker sem šele na dobri polovici mandata predsednika uprave pomembne družbe in imam pred seboj še veliko dela in ker drugače kot s polno energijo in odgovornostjo ne znam delati, o drugem angažmaju v tem trenutku ne razmišljam. Poskušam pa po svojih močeh pomagati tudi lokalnim skupnostim.
Na tokratnih županskih volitvah tako sam ne sodelujem. Spoštujem vse, ki so pripravljeni kandidirati za dobro mesta, ne skrivam pa, da bom svoj glas tudi tokrat namenil kandidatu in listi socialnih demokratov.