Mag. Sergej Lah, vodja mladinske skupine Kulturnega društva Pekre Limbuš
 Kje pijete najraje kavo v MB?
Nisem ravno pretiran oboževalec kave, tako, da jo pijem bolj redko. Če pa že, jo običajno spijem v dobri družbi. Priložnostno druženje je tudi sicer edini razlog, da zaidem v kakšnega mariborskih lokalov kje v centru mesta, na Grajskem trgu, v Slovenski ali Poštni ulici, zelo rad obiščem tudi v Gledališko kavarno.
 Najlepša ulica ali predel v MB? 
Težko vprašanje, ker je nekaj lahko lepo na različen načine in drugače kot nekaj drugega, prav tako lepega na drug način. Zadnja leta me privlači ambient Poštne ulice, ki so ji tamkajšnji lokali tako s svojo notranjo kot zunanjo podobo, vsebinami in obiskovalci, uspeli vdihniti pridih domačnosti, prijetnega druženja in povezanosti med tja zahajajočimi Mariborčani.
 Najboljša gostilna v MB? 
Gostilne so seveda prostor dobre hrane in pijače, predvsem pa druženja. Svojo družbo najraje povabim na Meranovo v tako imenovano Okrepčevalnico, ki deluje v okviru Posestva UM na Meranovem. V tem ambientu me privlači predvsem ponudba domače pripravljene hrane, domačnost postrežbe, odmaknjenost od naglice mestnih lokalov, prečudovit razgled nad Mariborom in Pohorjem. Če ste pri volji in imate čas, vam priporočam odlično vodeno degustacijo v tamkajšnji vinski kleti, druženje pa lahko nadaljujete ob pristni domači hrani, kot je na primer krompirjeva solata z domačim bučnim oljem.
 Katero sorto vina imate najraje?
V družini, od kar pomnim, gojimo tradicijo samostojne pridelave vina iz domače trte, ki po Štajerski raste okrog marsikatere hiše. Še posebej oče prisega na to domače vino, ki ima na Štajerskem različna imena, »pijača«, »čuča«, »kvinta« …., pa še kako bolj zanimivo poimenovanje bi se našlo.  Menda zelo pozitivno vpliva na zdravje, zagotovo pa prispeva k dobremu počutju, zato bi lahko rekel, da sem pristaš takega domačega vina, še posebej ob nedeljskih kosilih pri starših. Sicer pa sem ljubitelj slajših vin, zato bo v tem pogledu Sladki rumeni muškat tista sorta, s katero se me da »kupit«.
Kaj bi morali v MB najprej komunalno urediti?  
Če se je v zadnjih letih poskrbelo za center Maribora, kar je seveda OK, pa se ne bi smelo zanemariti cestišč v predelih, oddaljenih od strogega centa. Cestišča in pločniki v mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, nekoliko odmaknjenih od centra, so katastrofa.
 Kje se rekreirate, dobra mesta v MB za rekreacijo? 
Ker je moje delo vezano na zaprte prostore, pisarne in podobno, vsak prosti trenutek izkoristim za preživljanje v naravi. Rekreacijo za dušo in telo mi tako predstavlja treking na Pohorju in tek pod obronki Pohorja, od Betnavskega gozda, obrežje Drave, do Limbuša in Peker.
 Kateri mariborski radio poslušate?
Nimam posebne izbire v tem pogledu, poslušam odvisno od situacije, okolice, družbe, vse od Radia Maribor, komercialnih radijskih postaj, do radia MARŠ.
 Navijate za kateri mariborski klub ali športnika?
Po malem spremljam vse športe in športnike. Zame so vsi junaki, saj vem, koliko truda, odrekanj, pa tudi denarja, je potrebnega, da se dosežejo vrhunski rezultati. Me pa zadnja leta s svojimi rezultati, predvsem pa izjemno vztrajnostjo, borbenostjo in zagnanostjo, navdušuje mlada mariborska plavalka Kaja Balant Marin, tako, da se štejem za njenega trenutnega in ne dvomim, da tudi bodočega, navijača.
 Predlog za rešitev brezposelnosti v MB?
Rešitev brezposelnosti vidim predvsem v spodbujanju podjetniške miselnosti in razvoja podjetništva. Preseči je potrebno miselnost, da bodo dolgoročno rešitev brezposelnosti prinesla zgolj tuja podjetja, ki iščejo nizkocenovno delovno silo, ali tečaji nemškega jezika, ki bi naj olajšali iskanje zaposlitve preko državne meje v sosednji Avstriji. Ob slednjem vidim dolgoročno rešitev v vlaganja na področju podjetniških usposabljanj, razvoja ustvarjalnosti in zmanjšanju  administrativnih ovir in razvojem podjetniških podpornih okolij, kot je npr. podjetniški inkubator Tovarna podjemov v okviru mariborske univerze. Pri tem pa se ne smemo omejiti samo na tehnološka start-up podjetja, prostora za razvoj podjetništva je še veliko na področju turizma, ekološkega kmetijstva, socialnem področju, itd.  
 Katere so blagovne znamke, po katerih je MB prepoznaven?
Pohorje, Zlata lisica, NK Maribor, Festival Lent,  Mariborčan (vino), Stara trta, SNG Maribor, Astoria, Viole, Zavarovalnica Maribor, Maribor EPK, … je nekaj prepoznavnih imen, blagovnih znamk, ki jih ob Mariborčanih tudi ostali del Slovenije povezuje z Mariborom. Sicer pa je Maribor, po moje, kljub trenutno neugodnim trendom, prepoznaven kot dinamično trgovsko mesto, z bogato zgodovino industrijskega centra na križišču prometnih poti proti severu, jugu in zahodu, predvsem pa prostor sodelovanja in združevanja družabnih, veselih in odločnih ljudi. Ko se srečujem po Sloveniji, mu veliko znancev in prijateljev pripisuje vstajniški, uporniški karakter, kar je lahko, če na to pogledamo s tiste pozitivne strani, z vidika vztrajnosti in odločnosti njegovih nekdanjih in današnjih prebivalcev, zagotovilo za svetlejšo, bolj perspektivno prihodnost.
 Kdo ali kaj bi še lahko postalo blagovna znamka v prihodnje?
Vsekakor se mi zdi, da so kulturniki in športniki tisti, ki lahko dajo mestu pečat in ga povzdignejo. Verjamem tudi, da je lahko s pravim delom Mariborska univerza tista, ki lahko s svojimi študenti poskrbi za prepoznavnost Maribora. Na področju šolstva vidim še posebno priložnost. Predvsem v strokovnih, srednjih šolah in fakultetah, ki z odličnimi rezultati svojih dijakov in študentov rišejo Mariboru svoje mesto na zemljevid najboljših. Priznam, da me veselijo uspehi dijakov Srednje šole za gostinstvo in  turizem in njihovih starejših kolegov na Viški strokovni šoli za gostinstvo in turizem. Zmaga dijakov Bojana Potočnika in Mateja Drobniča iz Srednje elektro in računalniške šole Maribor, ki sta razvila reševalnega robota in zmagala na svetovnem prvenstvu v robotiki, je odlična promocija Maribora. Hkrati pa priložnost za razvoj in podporo dobrim idejam mladih še naprej.
Tri uspešna podjetja v MB? 
Ob javnih podjetjih kot so npr. Plinarna Maribor, Elektro Maribor, HSE Invest, ki so primer uspešnih javnih podjetij, seveda ne moremo spregledat NK Maribor, kot najuspešnejšega in prepoznavnega mariborskega podjetja. V pogledu uspešnih zasebnih podjetij, ki ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost in dobičke ter so pomembni za Maribor v razvojnem smislu, pa mi pridejo na misel podjetja kot so EPC Mont d. o. o., LUMAR Inženiring, METALNA IMPRO, TIKO-PRO.
 Ideja za MB 2030?  
Menim, da se moramo predvsem osredotočiti na Maribor danes. Resno se moramo lotiti dela in pri tem mora stopiti skrb za dobrobit mesta, meščanov in meščank, pred interese posameznika oz. »izbranih elit«. Na vseh področjih je potrebno ukiniti sistem vez in poznanstev, v ospredje moramo postaviti vrednote: poštenje, marljivost, razvoj, sodelovanje, napredek. Maribor 2030 vidim kot mesto podjetnih in ustvarjalnih ljudi, kot moderno univerzitetno mesto, z univerzo, ki sodi v 500 najuspešnejših univerz na svetu, z najuspešnejšim in mednarodno prepoznanim nogometnim klubom, vidim ga kot kulturno in turistično destinacijo, prepoznavno v regiji in širše.
Kdo iz MB bi lahko bil predsednik vlade ali države?  
V Mariboru poznam kar nekaj posameznikov, ki s svojim delom, izkušnjami, prizadevanjem za boljše življenje v mestu ter pozitivnim razmišljanjem delajo dobro za to mesto in bi lahko tudi za državo. Žal kaže, da so to posamezniki, ki jim na eni strani ne uspe zaradi tega, ker se jim ne da ukvarjati s politiko, po drugi strani jim manjka ambicioznosti. Ko bomo v Mariboru presegli politične delitve, znali izvoliti pravo oblast in ponovno stopiti skupaj,  lahko predsednika republike ali predsednika vlade pričakujemo tudi iz Maribora. V tem pogledu računam na mlado generacijo, ki šele prihaja, na take s katerimi sodelujem v Kulturnem društvu Pekre – Limbuš, neobremenjene s preteklostjo, ustvarjalne in odprte za vse novo, s pravo mero ambicij, ki si jih bodo verjamem, v prihodnjih letih še pridobili.
Ljubljana kriva za probleme Maribora?
Običajno je krivdo za težave in neuspeh najlažje iskati drugje, pri nekom drugem, v takih in drugačnih spremenljivih okoliščinah, ki niso bile najbolj ugodne…. Vendar, edino v kar smo lahko gotovi so spremembe, te so bile in bodo in rešitve za probleme bomo morali najti sami, tako kot smo sami krivi, da jih že nismo iskali prej. Pravijo, da smo postali v zadnjih dvajsetih letih predvsem individualist, v tem pogledu smo iskali tudi individualne rešitve,številni posamezniki so v iskanju priložnosti odhajali iz Maribora, vendar vsi ne bomo mogli odit in ti bomo morali ustvarit svoje priložnosti sami, ne bodo nam jih niti politiki iz Ljubljane, niti podjetja iz Gradca, niti Kitajci. Potrebno bo stopiti skupaj, prebuditi sodelovalni ustvarjalni potencial, ki je nekje zaspal in iti naprej.