Govorili smo z Janjo Viher, žensko, ki stoji na vrhu Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Med drugim nam je povedala kako je zadovoljna s stanjem v mestu, kako vidi Maribor leta 2030 in kje vidi neizkoriščen potencial v Mariboru.
Kakšna je po vašem mnenju razlika med žensko in moškim na vodilnem mestu?
Razlike so opazne, polne izzivov, s prisotnostjo veliko večje mere nenehnega dokazovanja zmožnosti, sposobnosti in prodornosti idej. Če dovolj dolgo vztrajaš na tej poti, ti uspe predor in je s tem tudi zagotovljen uspeh, vendar je pot zelo zahtevna in brezkompromisna, z vsemi vzponi in padci, ki pa so prisotni na vseh vodilnih mestih, kjer pa na koncu razlik med moškimi in ženskami ni več tako velikih. Vsak spol ima svoje posebnosti, prednosti in slabosti. Pogajalska izhodišča so nam podobna, morda je prednost ženske na vodilnem delovnem mestu, da razmišljamo z veliko mero čustev in izražamo skrb v vseh delovnih procesih, dajemo velik poudarek podpori, nagrajevanju, mreženju, svetovanju, dajanju navdiha, kar je velikokrat prednost za kolektiv, nikakor pa ne vedno prednost za vodjo.
Moje mnenje je, da smo v današnjem času tako ženske kot moški enotni v odgovornostih, ki jih prinaša vodilno delovno mesto in moramo za svoje delovno mesto imeti polno mero znanja, izkušenj, prilagajanja, odrekanja in spoštovanja. Stres nam je osnovni jedilnik skozi ves dan in predstavlja polnovredni dnevni obrok. A v glavnini se sami odločamo za prevzem funkcije vodje in na nas je, da po lastni presoji jasno precenimo ali zmoremo ali ne. Vmesne poti namreč ni.
Kako ocenjujete svoje vodenje?
Svoje delo, kot vodja v vseh teh letih izkušenj ocenjujem kot uspešno. Na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih sem že domala dve desetletji, tako na poklicni profesionalni poti, kot na društvenih in drugih področjih. Skozi leta si človek pridobi preštevilna neprecenljiva znanja s področja vodenja zaposlenih, sodelavcev, institucije in kreiranje učinkovitih mrež partnerskih povezav. K večnim izzivom odličnosti vodenja me vodi večplastna struktura vodilnih delovnih mest in raznolikost delovnega okolja skozi vsa ta leta.
 Ko sem prevzela vodenje Zavoda za turizem Maribor – Pohorje sem ugotovila, da v mestu in širše v destinaciji manjka povezovanja in mreženja v vseh segmentih. Iz dnevna v dan, meseca v mesec iz leta v leto smo počasi graditi mozaik povezovanja. Danes s ponosom izpostavim dejstvo, da se ta vložen trud, energija, srečevanja, usklajevanja, spoznavanja in mreženja rezultirajo, saj beležimo v Mariboru in destinacijo rekordno število nočitev in prihoda gostov. Temu prav gotovo pripomore ustrezen in zdrav dialog, win – win dogovarjanj in spoštovanja vseh partnerjev vključenih v proces.
Kaj je tiso po čem je Maribor po vašem mnenju drugačen od preostalih mest v Sloveniji?
Maribor je čarobno in prav posebno mesto. Preplet zgodovinskih dejstev in nezamenljiva opojnost narave, ki obdajata mesto, sta tista čudovita kombinacija, ki očarata še tako zahtevnega obiskovalca našega mesta. Častitljiva dama z Lenta govori edinstveno zgodbo mesta, potrjuje močan karakter ljudi, ki se na tem območju ponosno borijo za to, kar nam je drago; za življenje, zase in za mesto, ki ga nosimo v srcu.
Menite, da občani Maribora cenijo mesto in njene znamenitosti?
Premalokrat se zavedamo bogastva naravne in kulturne dediščine mesta, danosti, ki jih imamo in premalokrat izpostavimo, kako radi imamo to mesto. V nedrjih pročelij hiš, dvorišč in zgodovinskih prelomnic, ki so zaznamovane v mestu skozi arhitekturo in drugo infrastrukturo je moč zaznati dušo tega mesta. Prav posebna je. Kot sem dejala – čarobna. Le oči moramo odpreti in živeti, ustvarjati in deliti.  Sem mnenja, da se z leti že izboljšuje število meščank in meščanov, ki imajo preprosto radi to mesto, v njem ustvarjajo na gospodarskem ali družbenem, kulturnem, športnem, turističnem, ustvarjalnem ali katerem drugem področju. Več nas je, bolj smo lahko uspešni in prepričljivi. Mestno jedro je iz leta v leto bolj živahno. Vedno več je dogodkov, ki jih organiziramo različni organizatorji v centru mesta in privabljajo lokalno prebivalstvo ter obiskovalce od blizu in daleč. Med pisano druščino organizatorjev je moč izpostaviti organizacije, zavode, zadruge, gostince, združenja, obrtnike, nevladne organizacije in številne druge organizatorje, ki verjamejo v uspešnost izvedenih prireditev in z njimi privabljajo ljudi.
Kaj smatrate kot svoj največji uspeh?
Biti in imeti svoj jaz, ne glede na to, kako te sprejema okolica. Sprejeti svoje delo z popolno SWOT analizo in graditi vsak dan z iskrenim nasmehom na licih in optimističnim pogledom v svetlejšo prihodnost razvoja turizma v Mariboru, destinaciji in Sloveniji.
Ali ste zadovoljni s stanjem v mestu?
Trenutno stanje v mestu mi vsakodnevno jemlje preveč energije in časa. Preveč stvari je nejasnih, neurejenih in preveč ljudi se skriva pred odgovornostmi, ki so jih prevzeli ali so jim bile zaupane. V takšnih pogojih je bistveno težje graditi razvoj in napredek v panogi, ki je najhitreje rastoča gospodarska panoga, kjer se poteze morajo sprejemati brezhibno in hitro. Rezultati morajo biti učinkoviti in prodorni.
Mojemu mestu Mariboru želim, da bi čimprej vedeli, kakšna bo prihodnost kolesarskega turizma na Pohorju, ob Dravi, na Kozjaku, v mestnem središču, želim si, da bi bila v najkrajšem času oddana večletna koncesija za infrastrukturo na Pohorju in s tem prihodnost letnega in zimskega turizma na Pohorju, želim si jasnejše slike o dogodkih in prireditvah v Mariboru, ki bi iz našega vidika morale biti znane vsaj najmanj 1 leto vnaprej, da lahko izvajamo pravočasno in učinkovito promocijo in vzpodbudimo trženje ter s tem povečamo število gostov in nočitev ter potrošnjo v Mariboru.  Želim si večjega sodelovanja med organizacijami in prisotnost spoštovanja v vseh odnosih in relacijah.
Kaj bi morali v Mariboru komunalno urediti?
V Mariboru je veliko komunalnih barier, s katerimi se srečujemo vsakodnevno, se jih zavedamo, a smo nemočni. Velikokrat zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Izpostavila bi tiste aktivnosti, ki so pomembne za razvoj turizma: urejenost cestne infrastrukture, kolesarskih poti, občasnih zapor na območjih v mestu brez prometa  – za razvoj turizma in s turizmom povezanih dejavnosti.
Kje vidite neizkoriščen potencial v Mariboru?
Neizkoriščen potencial se skriva tako na Mariborskem Pohorju, kot Pohorju celoti; ob Dravi in na Dravi, na obronkih mestnih gričev in v samem mestu. Več povezovanja, več podjetniške žilice na področju inovativnih rešitev s področja turizma, več jasno pozicioniranih dogodkov skozi vso leto so tisto, kar nadgradi vse to, kar trenutno imamo, ponujamo in že s tem navdušujemo še tako zahtevne obiskovalce.
Kako vidite Maribor leta 2030?
Želim si, da bo Maribor leta 2030 trajnostno naravnana destinacija odličnosti, ki bo usmerjena na različne trge z učinkovitim in prodornim marketingom mesta kot celote. Da bomo imeli dovolj realiziranih investicij  v turizmu, ki bodo omogočale razcvet destinacije, kot prijazne destinacije za še tako zahtevnega gosta, kulturnega navdušenca, gurmanskega, športnega ali poslovnega obiskovalca našega mesta, ki bo ponesel ime Maribora v svet in nas opisal, kot mesto najstarejše trte na svetu, mesta prijaznih in veselih ljudi, gospodarsko močnega drugega mesta v Sloveniji.
»Spoštujmo in imejmo radi svoje mesto in spoštujmo zgodovino, identiteto in zgodbo našega mesta,«Še Viherjeva pove ob koncu.