Mariborski mestni svetniki bodo predvidoma na dopisni seji odločali o dajanju soglasja za zadolžitev Marproma in Snage. Predvsem pri slednji, ki želi graditi sortirnico odpadkov, je bilo na predstavitvi svetnikom in novinarjem največ pomislekov.
Da bi najeli kredit so predvidevali tudi v Nigradu. In sicer so želeli na javni razsvetljavi navadne zamenjati z LED žarnicami. A so od projekta zaenkrat odstopili.
„Gre samo za soglasje in ne garancijo občine. Podjetji bosta morali kredita vračati iz svoje dejavnosti,“ je zagotovil župan Andrej Fištravec. Marprom za nakup delavnic in parkirišč v nekdanjem objektu Cestnega podjetja Maribor na Pobrežju potrebuje 1,2 milijona evrov kredita. Kot so pojasnili v podjetju imajo sedaj v Mariboru najete hale, za katere plačujejo 7000 evrov mesečno, v kompleksu CPM pa dobijo 2000 kvadratnih metrov delavnic in 6000 kvadratnih metrov parkirišč, kar bo po 15 letih, ko bodo kredit odplačali, prešlo v njihovo last.
Kredit nameravajo pokrivati tudi s storitvami pralnice in iz najemnine, ki naj bi jo Marpromu plačeval avtoličar. In od slednjega si obetajo kar 4000 evrov na mesec, kar pomeni, da bi ta v 15 letih Marpromu plačal 800.000 evrov. Ključna pri projektu pa je tudi nova povezovalna cesta, ki bi razbremenila sedanjo, ki pelje mimo stanovanjskih hiš. Na občini pravijo, da iščejo možnosti, kako priti do državnega denarja, a investicije letos še zagotovo ne bo.
Snagina sortirnica bo mercedes
V Snagi pa se pripravljajo na gradnjo nove, 12,5 milijona evrov vredne sortirnice in potrebujejo 10 milijonski kredit. „Danes podjetje odpadke le zbira in jih nato oddaja drugim,“ je enega izmed razlogov za gradnjo pojasnil Branko Kosi iz Snage. Do sedaj je Snaga Papir servisu oziroma Salomonu iz Lenarta plačevala 98 evrov za tono odpadkov, po novem plačuje 114 evrov, z novo investicijo pa naj bi ta cena padla na 95 evrov na tono odpadkov ali manj, a bi celoten posel ostal Snagi. „Če je sortirnica Kostaka v Krškem fičo, bo ta v Mariboru mercedes,“ je investicijo slikovito opisal direktor Cveto Žalik.
A hkrati s to razpravo se je odprla še ena, in sicer o zakonitosti. Mestni svetniki so namreč že pred časom Snago ponovno preoblikovali v javno podjetje, potem ko je prejšnja mestna oblast podjetje statusno spremenila v d.o.o. in s tem zmanjšala vpliv občine. „Župan Fištravec do danes tega sklepa še vedno ni uresničil. Zato še vedno ni jasno ali bo kredit vzelo javno podjetje ali družba z omejeno odgovornostjo,“ je opozarjal Stojan Auer (LPR), a je župan Fištravec ocenil, da gre pri tem za nepomembno vprašanje in da se pogovarjajo samo o dajanju soglasja za zadolževanje. Prav tako je bilo slišati pomisleke, da Snaga razpolaga s premajhno količino odpadkov, ki bi upravičila takšno investicijo, da je potrebno razrešiti vprašanje stavbne pravice, da pričakujejo pojasnila o tem, kdo je opravil revizijo tako zahtevnega projekta in da če se karkoli zalomi, bo morala podjetjem pomagati občina.
„Če bo posel slab, lahko negativne posledice nosijo naši občani. Smo spet na istem, torej, da v Mariboru ni zaupanja v korporativno upravljanje teh podjetij,“ je še dejal Metod Dolinšek (samostojni mestni svertnik).
O soglasju naj bi odločali na dopisi seji
Dodatno pa je razburila tudi odločitev občine, da bodo o soglasju odločali na dopisni seji in tudi zato so nekateri svetniki, prišli so iz sedmih svetniških skupin, opozorili, da bi bilo smiselno izvesti sejo „v živo“.