Mariborski svetniki so na današnjem nadaljevanju prejšnji teden prekinjene junijske seje vendarle prižgali zeleno luč za projekt postavitve fiksnega plavajočega odra na Dravi. Mariborski župan Andrej Fištravec je povedal, da mestni občini 250.000 evrov vrednega projekta ne bo treba financirati povsem sami, saj je sodelovanje obljubilo več podjetij.
Projektu se je pridružilo več podjetij
Čeprav so razpravo zaključili že prejšnji teden, ko glasovanja zaradi nesklepčnosti niso mogli več opraviti, je župan danes dovolil podaljšanje razprave. V njej je povedal, da se je projektu doslej pridružilo 12 zasebnih in javnih podjetij, ki so vsak zagotovili po 5000 evrov, kar skupaj pomeni 60.000 evrov.
Svetniki so sicer pričakovali, da jim bodo danes svoje načrte glede postavitve odra prišli predstaviti tudi predstavniki Narodnega doma in zavoda za turizem, a se to ni zgodilo, zato odgovorov o tem, ali sploh obstaja dovolj interesa med mestnimi izvajalci kulturnih programov, da bi se takšen oder splačalo postaviti, niso dobili.
Na predlog Melite Petelin so izglasovali sklep o ustanovitvi posebne komisije s predstavniki Narodnega doma, mestnega sveta, javnosti in stroke, ki bi preučila smiselnost projekta. V nasprotnem primeru je celo zagrozila, da bo od organov pregona zahtevala, da preveri morebitne sume oškodovanja pri projektu. Na drugi strani so nekateri menili, da o tako pomembnem projektu, ki bi ponovno oživil dogajanje na Lentu, ne bi smeli govoriti tako negativno.
Avtobus z nizkimi emisijami
V nadaljevanju seje je mestni svet podprl novelacijo investicijskega programa za projekt ureditve Ceste zmage, s katero se je vrednost projekta z 1,4 milijona znižala na 1,2 milijona evrov, pri čemer bo več kot 700.000 evrov prispevala država. Predstavniki civilne iniciative so danes sicer svetnikom predlagali, da novelacije ne podprejo, saj lahko pride do nepredvidenih stroškov, s čimer bi se obnova ceste spet zavlekla.
Mestni svetniki so se strinjali tudi z začetkom postopka za nakup novih avtobusov za mestni potniški promet z nizkimi emisijami. Letos občina oziroma Marprom načrtuje nakup štirih nizkopodnih avtobusov na eno od alternativnih gorivo, bodisi na stisnjen zemeljski plin, elektriko ali kakšno od hibridnih oblik. Za to bo namenjenih milijon evrov, pri čemer bi dobrih 80 odstotkov kril Eko sklad.
Ob tem so svetniki danes obravnavali še letno poročilo o lanskem poslovanju Marproma ter poročilo o lani izvedenih ukrepih iz lokalnega energetskega koncepta Mestne občine Maribor, istočasno pa so potrdili program dela Energetske agencije za Podravje v letošnjem letu. Na seji so se seznanili še z lanskimi varnostnimi razmerami v mestu.
Razprava pri poročilu o delu nadzornega odbora
Če je večji del seje minil skoraj brez razprave, je bilo te več pri seznanitvi s poročilom o delu nadzornega odbora mestne občine, ki ga je predstavil Boris Bobek. Slednji je sicer ocenil, da je po težavah v preteklosti odzivnost mestne uprave precej boljša, večjih nepravilnosti, ki bi terjali obveščanje organov pregona ali računskega sodišča, niso zaznali.
Nekatere svetnike je zaskrbelo pogosto menjavanje nadzornikov, saj se jih je kar nekaj poslovilo iz osebnih razlogov, kar bi lahko kazalo tudi na njihovo nezadovoljstvo. V zvezi s tem je Bobek dejal, da verjame, da so člani nadzornega sveta res imeli svoje razloge za odhode.
O morebitnem njegovem konfliktu interesov, glede na to, da je hkrati na čelu nekaterih družb, ki zadnje čase precej sodelujejo tudi z mariborsko občino, takšen je recimo Aerodrom Maribor, pa je dejal, da sam nasprotij ne vidi, saj ne gre za javna podjetja, pač pa za zasebne vlagatelje, ki pa so res prišli v Maribor tudi na pobudo mestne občine.
STA