Danes obeležujemo svetovni dan Rdečega križa, ko se po svetu spominjamo vseh prostovoljcev, ki se požrtvovalno odzivajo na vse humanitarne potrebe in stiske. Začenja pa se tudi teden Rdečega križa Slovenije, ki poteka pod sloganom Vse, kar delamo, delamo #izsrca.

Metod Dolinšek, sekretar mariborskega Rdečega križa, pravi, da bodo aktivnosti imeli ves mesec, natančen program pa lahko najdete na njihovih spletnih straneh ali facebook profilu. “Javnosti želimo predstaviti naše poslanstvo, kakšna je naša vloga pri pomoči ljudem v stiski, želimo povedati, da smo partner državi in lokalnim skupnostim in pa seveda, da smo tisti, ki zbiramo sredstva za pomoč.”

Različne lokacije, različne aktivnosti

Danes zbirajo hrano v v hipermarketih Mercator, v Supernovi pa so postavili razstavo o letovanjih, ki jih izvajajo, obveščajo ljudi o njihovih aktivnostih in zbirajo prijave za nove krvodajalce. “Začeli smo že prejšnji teden v Lovrencu, ko smo ta tamkajšnji tržnici izvedli nekaj aktivnosti. V torek bomo pred Tušem na Pobrežju prikazali temeljne postopke oživljanja, v Supernovi pa bomo merili krvne vrednosti. Dan kasneje, torej v sredo, bomo imeli dan odprtih vrat, ves teden in še naslednjega pa bomo prisotni v vrtcih. V Dupleku bomo predstavili tudi letovanje starostnikov. Program je kar pester, vsepovsod se bomo pojavljali,” razlaga Dolinšek.

Vse več prošenj po pomoči

Kako pa je s prostovoljci? Ti so vedno izziv, nadaljuje. Predvsem jih rabijo za izvajanje letovanj otrok in s to prošnjo se bodo obračali na širšo javnost.  “Sezona se bo začela v juniju in bo trajala do konca avgusta, na letovanje pa nameravamo peljati  okoli 1200 otrok. Kar zadeva prostovoljce za redno delo, jih imamo, je pa problem starostne strukture. Na terenu delajo predvsem starejši, zato si želimo z mlajšimi okrepiti napo organizacijo. Zato bomo cel teden ljudi opominjali, da smo tukaj in da lahko vsakdo pomaga.”

Pomoči potrebnih pa je vse več. V mariborskem Rdečem križu zaznavajo predvsem potrebe po materialni pomoči, vse več pa je prošenj po denarni pomoči. “Vse to je posledica draginje. Cene so se dvignile, transferji pa ne toliko. K nam se obračajo revni zaposleni in upokojenci, ki ne zmorejo pokriti vseh stroškov. Redna skupina pa so prejemniki socialnih podpor, ker so krepko pod pragom revščine,” sklene Metod Dolinšek.