Mariborski svetniki bodo letošnji proračun predvidoma potrjevali na seji 21. aprila, ta pa je glede na prvo branje doživel nekaj kozmetičnih popravkov. Predlog je višji za okoli 300 tisočakov in je zakoličen pri skoraj 98 milijonih evrov. Načrtovanih je slabih 89 milijonov evrov prihodkov, ob tem se bodo dodatno zadolžili za 7,5 milijona evrov.
Luknjo bodo, če bo predlog sprejet, poleg najema posojila krpali še s petimi milijoni evrov iz preteklih let. Na račun manjšega znižanja tekočih odhodkov, tudi stroškov dela, so v drugem branju rahlo povečali nekatere tekoče transferje in investicijske odhodke.
Dobrih 16 milijonov za redna vzdrževalna dela
V skladu s predlogom namerava mariborska občina letos več kot podvojiti investicijska sredstva v primerjavi z lanskim letom. V primerjavi s prvotnim predlogom so to postavko dvignili s 15,6 na dobrih 16 milijonov evrov, ki bodo namenjeni predvsem za redna vzdrževanja, skoraj 2,5 milijona evrov še za nakup prevoznih sredstev.
Dvignili načrtovanje črpanja evropskih sredstev
V primerjavi s prvim branjem so s 380.000 na skoraj pol milijona evrov dvignili načrtovano črpanje evropskega denarja, in sicer na račun prijave na razpis za sofinanciranje ceste v Poslovni coni Tezno, kar pa je še vedno za več kot dva milijona manj kot leni. Ob tem si dodatnih 200.000 evrov obetajo še od Eko sklada, kjer bodo skupaj z Energetiko kandidirali za pridobitev subvencije daljinskega ogrevanja.
1,1 milijona za ceste
Najeto posojilo nameravajo uporabiti za različne projekte, med katerimi je 1,5 milijona namenjenih za investicijska vzdrževanja, 1,26 milijona evrov pa za gradnjo vrtca v Pekrah. Še 600.000 evrov nameravajo porabiti za investicije v osnovnih šolah, 1,1 milijona evrov pa za sanacijo asfaltnih vozišč in vzdrževanje občinskih cest.
V proračunu tudi obnova atletske steze na Poljanah
Medtem ko je za programe na področju športa tudi v popravljenem predlogu predvidenih okoli 4,8 milijona evrov, od tega 1,2 milijona za investicije, med katerimi je tudi obnova atletskega stadiona Poljane, nameravajo za programe v kulturi nameniti okoli 100.000 evrov več kot ob prvem branju oziroma dobrih 7,2 milijona evrov. Borštnikovemu srečanju so, tako kot lani, dodelili 160.000 evrov, dodatnih 200.000 evrov pa si lahko letos obeta Festival Lent, ki je lani moral preživeti s sredstvi, ki jih je prejel Narodni dom.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda
Na isti seji bodo svetniki v drugo obravnavali tudi odlok, ki bo urejal odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in pomeni podlago za zaračunavanje omrežnine, s tem pa predvidoma slabih pet evrov višje cene komunalnih položnic Nigrada.
Omenjeni odlok, ki so ga v skladu z evropsko direktivo morale sprejeti tudi druge občine, so v Mariboru že nekajkrat skušali spraviti skozi sito mestnega sveta, a doslej neuspešno, saj so svetniške skupine tudi pod vplivom lokalnih volitev zavračale dodatno obremenitev občanov. Tudi tokratna podpora ni bila brezpogojna, saj je bila odvisna od zaveze mestne uprave za oblikovanje kodeksa upravljanja javnih podjetij.
Župan Andrej Fištravec je v zaključku seje prejšnji teden povedal, da bodo držali obljubo in dokument dobili na mize, a bo tudi od odziva svetnikov nanj odvisno, ali bo sprejet že na naslednji seji, če bo potrebno dodatno usklajevanje, pa vsaj na majski seji.
STA