Knjižnica bo lahko kandidirala za evropski denar. Mariborski mestni svetniki podprli obnovo Rotovškega trga in gradnjo nove knjižnice. Država bi prispevala 2,7 milijona evrov.
Prvi cilj izpolnjen
Veliko prahu je dvignila odločitev vodstva mariborske občine, da s projektom nove knjižnice ne bi kandidirali za evropski denar, temveč bi le obnovili Rotovški trg. Knjižnico pa bi preselili v prostore Centruma v središču mesta. Gre za stavbo, poslovno-stanovanjski objekt, ki ga je začel graditi MTB, po stečaju pa je nepremičnina pristala v lasti slabe banke. A lastniška razmerja tam še danes niso rešena.
V SMC so zato pred časom pripravili svojo rešitev.
Projekt so zracionalizirali na 15 milijonov evrov. 10 milijonov evrov bi prejeli iz Unije, občina bi zagotovila preostanek. Na seji pa so predstavili še novo informacijo. »Obvestili so me, da bo država projekt financirala v višini 2,67 milijona evrov,« je povedal Andrej Špenga. Prispevek občine bi tako znašal okoli 2,5 milijona evrov.
Svetniki so na koncu v celoti potrdili vse sklepe svetniške skupine SMC: da se torej projekt nove knjižnice in Rotovškega trga uvrsti v Temeljno urbano strategijo, kar je osnova za črpanje evropskega denarja, pa tudi, da občina v naslednjih dveh letih v proračunu zagotovi lastni finančni vložek.
Prav tako so sprejeli sklep, da do oktobrske seje, ko bodo svetniki dokončno odločili s katerimi projekti bodo kandidirali za evropski denar, občina pripravi novelacijo projekta. Z njo želijo ugotoviti ali se da knjižnico zgraditi za takšen denar, kot pravijo v SMC.
Vsi niso navdušeni
Da nima nikakršnih težav, da projekt uvrstijo v Temeljno urbano strategijo, pa je svetnikom pojasnjeval župan Andrej Fištravec. »A naše strokovne službe so preigravale različne variante, tudi faznost gradnje. In z arhitektom smo vedno prišli do vrednosti projekta 21 milijonov evrov.« Državni denar pa bi župan porabil za odkup kakšne izmed nepremičnin v lasti slabe banke, kjer bi nato uredili knjižnico.
Je bolje narediti enega ali več projektov?
Da prejudicirajo knjižnico in s tem manjšajo možnosti za izvedbo preostalih projektov, je bilo slišati Josipa Rotarja (Lista kolesarjev in pešcev). Da je potrebno vklopiti razum in se odločiti ali narediti več projektov ali samo enega, je pobaral Boštjan Žnidarič (LŽAF). »Odločiti se bomo morali kaj je bolj pomembno: ali da znajo otroci brati ali da se vozijo po kolesarskih stezah,« je situacijo plastično orisal Aleksander Županek (ZL). Da bodo podprli le knjižnico na Rotovškem trgu, pravi Matej Žmavc (SD): »Vas, župan, prosim kot boga, da Centrum odmislite.«
»Saj pa ne govorimo o tortici, nekdo bi nekaj vzel, dal zraven«
Da je bilo govorjenje o projektu neresno pa meni Tomaž Kancler (SDS). »Dokumentacije je vsaj za 10 fasciklov. Saj pa ne govorimo o tortici, nekdo bi nekaj vzel, dal zraven. Potem je potrebno narediti nov projekt, kar bo trajalo več mesecev. Ta projekt, ki je na mizi, ne bo nikoli stal manj kot 20 milijonov evrov.«
Mestni svetniki bodo na oktobrski seji dobili na mizo vse projekte, s katerimi bi lahko kandidirali za evropski denar. Je pa situacija nekoliko zapletena predvsem zaradi sklepa, da v prihodnjih dveh letih občina zagotovi lastni delež za trg in knjižnico. Mestna uprava namreč meni, da tak sklep še ni mogoč.
