Lokalno

Mariborski Glavni most danes praznuje 110 let

Uredništvo , 23.08.23 ob 17:20

Otvoritev povezave obeh bregov sega v leto 1913, natančneje v popoldanski čas 23. avgusta.

Mariborski Glavni most danes praznuje 110 let

Most čez Dravo, ki ga Mariborčani in Mariborčanke danes poznajo tudi kot Stari most, po katerem poteka ena najpomembnejših prometnih povezav, danes praznuje 110 let. Nekoč je bil tudi pomembna povezava v Avstro-Ogrski ter državna cesta med Dunajem in Trstom. Prvotno je služil kot nadomestilo za nižji leseni most, ki je stal nekoliko zahodneje.

Štajerska prestolnica ostala skoraj brez znamenitega mostu

Po načrtih dunajskega arhitekta Eugena Fassbenderja so most gradili v letih 1909-1913. Prav danes pa mojstrovina, ki povezuje levi in desni breg Drave, praznuje svojo 110 obletnico otvoritve. A štajerska prestolnica bi ostala skoraj brez mostu, ki ga poznajo po celi Sloveniji. 1844 je bilo namreč malo upanja, da bo projekt izpeljan, saj je primanjkovalo denarja. Poleg tega je prevladovalo prepričanje, da gradnja mostu ne bi bila upravičena, saj je za trgovino zadoščala železnica, ki je bila speljana od Dunaja do Trsta.

Foto: Kamra.si

Z leti je število prebivalcev v štajerski prestolnici naraslo, jeseni 1903 pa je narasla Drava odnesla leseni most v Radljah ob Dravi. Poplave pa so ogrozile tudi most v Mariboru, kar je pripeljalo do končnega sklepa o izgradnji novega cestnega mostu, ki pa naj bi bil višji in širši, brez strmega dovoza. Taka konstrukcija bi ustrezala predvsem vedno večjemu prometu, ki se je vedno znova pojavlja, saj je tudi število prebivalcev naraščalo.

Gradnja mostu je vplivala na podobno mesta

Preden se je gradnja mostu začela, so podjetja, ki so sodelovala pri projektu, morala podreti stare hiše v bližini. Poleg tega so še pregledali tla in ugotovili, da so v veliki meri sestavljena iz peska in gramoza. Gradnja pa je pomembno vplivala na celotno podobo Glavnega trga, ki so ga z rušitvijo nekaterih stavb na vzhodnem delu precej razširili. Danes je ta del spet bolj pozidan.

Glavni material za gradnjo mostu je bil beton, železo in kamen. Tako so izvajalci tega velikega projekta za vezavo peska in gramoza porabili 289 vagonov cementa. Iz železa je bila narejena nosilna konstrukcija mostu, zanjo so porabili 965 ton železa, dodatnih 130 ton pa še za kesone, ki se skrivajo na dnu rečnega korita. Stroški čiste gradnje so znašali 2.200 kron, ki jih je v celoti pokrila država. Poleg tega je bilo namenjenih še 640.000 kron za nakup zemljišča. Ta strošek sta si razdelila država in občina.

Najmogočnejši most v stari Avstro-Ogrski

Glavni most je v času po dograditvi veljal za enega največjih in najlepših v stari Avstro-Ogrski. Po več kot 100 letih pa velja še danes za enega izmed oblikovno najbolj dodelanih mostov v Sloveniji in ključen primer inženirske arhitekture zgodnjega 20. stoletja na Slovenskem.

Po prvotnem načrtu naj bi most zgradili v podaljšku današnje Ulice slovenske osamosvojitve, toda tam je takrat že stal slovenski Narodni dom. Za nemške nacionaliste pa je bilo nesprejemljivo, da bi si za Avstro-Ogrsko tako pomemben novi most delil neposredno soseščino s pred kratkim zgrajenim simbolom slovenstva, zato so za lokacijo novega mostu določili Glavni trg in na trgu ob novem mostu zgradili še Theresienhof, ki je potem v Mariboru veljal za simbol nemštva. Ta lokacija mostu, ki so jo izbrali mimo arhitekturne in urbanistične logike, pa je uničila tradicionalno podobo mariborskega Glavnega trga in vse do danes predstavlja poseben problem za mariborsko prometno ureditev.

Most so porušili in tako preprečili prodor nemških okupatorjev

Da bi otežila prodor nemške okupacijske vojske v notranjost Dravske banovine, je vojska Kraljevine Jugoslavije aprila 1941 ob izbruhu aprilske vojne Državni most porušila. Kot je zapisano v katalogu, ki ga je Pokrajinski arhiv Maribor izdal ob 100. obletnici mostu, so slednjega 7. aprila 1941. “Nemci so zelo hitro ob porušenem mostu zgradili pontonski most. Glavni most so kasneje popravili in pri tem odstranili nekatere arhitektonske okraske,” so zapisali.

Bombardiranje Maribora ob koncu druge svetovne vojne pa je mostu prizaneslo. Kmalu po vojni je most postal neprimeren za promet. Zaradi zastojev, ki so jih povzročali vprežni vozovi, so bili le-ti prepovedani. V letih svojega obstoja je bila ta prelepa konstrukcija večkrat prenovljena.

Na Glavnem trgu pripravili razstavi o zgodovini dveh mestnih mostov

V Pokrajinskem arhivu Maribor so pripravili razstavi, ki bosta od danes do 6. septembra stali na Glavnem trgu. Prva je namenjena 110-letnici mariborskega Glavnega mostu, druga pa 60-letnici Titovega mostu. Avtorici obeh razstav sta Sabina Lešnik in Nina Gostenčnik.

“Iz bogatih arhivskih zbirk Pokrajinskega arhiva Maribor je razvidno, da je izgradnja mostu občutno spremenila podobo mesta v tistem času, nanjo pa vpliva še danes,” pravi Gostenčnik in dodaja, da se je namen mostu od zgraditve do danes precej spremenil.

Pred šestimi desetletji, natančneje 28. novembra 1963, pa so v Mariboru odprli nov cestni most čez Dravo. Zgradilo ga je mariborsko podjetje Tehnogradnje, po velikosti in razponu pa je spadal med največje tovrstne mostove v takratni Jugoslaviji, medtem ko je bil v svetovnem merilu nekje med 15. in 20. mestom.

Most je kot podaljšek nove mestne magistrale pomenil za Maribor veliko pridobitev, saj je mesto z njim dobilo spremenjeno prometno ureditev in precej novo podobo. Razstava bo prikazala načrte in fotografsko gradivo, ki prikazujejo prav spremembe v mestu in gradnjo mostu.