Starostna struktura prebivalcev v Republiki Sloveniji je vedno višja in posledično starostniki, pa tudi mlajši od 65 let, potrebujejo vedno več pomoči tako pri zdravstveni kot socialni oskrbi. Kapacitete domov za ostarele v Mariboru so zasedene, prosilci pa velikokrat ne izpolnjujejo pogojev za sprejem. Tako se velikokrat svojci znajdejo v stiski, ko ne vedo kaj storiti z njihovim družinskim članom, ki potrebuje pomoč. UKC Maribor sicer ponuja neakutno oskrbo, a cene za dnevno oskrbo takšnega bolnika so vrtoglave.

Stiske svojcev vplivajo na zaposlene

Svojci so najpogosteje primorani prositi za pomoč pri pristojnih izvajalcih pomoči na domu ali pa se obrniti na znance. Pri slednjem gre, kot pojasni Tatjana Ribič, strokovna direktorica Sončnega doma, zagotovo za kratkotrajno in začasno storitev: »Svojci bi morali na vse odgovorne institucije nasloviti pobudo, da se na tem področju v najkrajšem času uredijo zadeve, saj so stiske svojcev velike in prav tako vplivajo tudi na nas zaposlene v domovih.«.

Primerov, ko ne vedo kam s svojcem, je veliko

Pred časom je na družabnih omrežjih zaokrožila zgodba, ki se je dotaknila mnogih. Moški je delil
zgodbo njegovega strica, ki mu je letos počila aorta, poleg tega ga je prizadela možganska kap.
Od takrat je prikovan na posteljo. Med tem, ko je bil v bolnišnici, mu je umrla mama, poleg nje pa nima ožjih svojcev. Po izpustu iz UKC-a so ga premestili v Laško, kjer je opravil 14 dnevni rehabilitacijski program.

Na dan odpusta je sledil šok. Voznik rešilca je klical, da bodo strica pripeljali domov. Ker je to sam zavrnil, so strica odpeljali nazaj v Laško, kjer so ga bremenili za vsak dodaten dan bivanja. »V iskanju človeškega dostojanstva sem se takoj zjutraj odpravil v iskanje rešitve, začnevši z obiskom v Domu Danice Vogrinec, kjer mi je tamkajšnja socialna delavka, z iskrenim knedlom v grlu, povedala, da se na prosto mesto čaka po leto ali celo več..,« je razočaran zapisal. Po tem je obiskal tudi Center za socialno delo v Mariboru, kjer so mu svetovali, da pokliče vse domove ali se morda kje najde prosto mesto. Vprašali so ga tudi ali ga lahko pripeljejo domov in mu ponudili pomoč pri ureditvi oskrbe na domu, dokler se v domu ne najde prosto mesto. Žal pa ne gre za osamljen primer. Takšnih je mnogo več.

Za neakutno oskrbo v UKC Maribor več kot 100 evrov

Neakutna bolnišnična obravnava je namenjena pacientom po zaključenem akutnem zdravljenju, ki še potrebujejo zdravstveno nego, zdravstveno vzgojo, rehabilitacijo, da dosežejo ustrezno stabilizacijo fizičnega in psihičnega stanja, preden so odpuščeni v domačo oskrbo ali pa nameščeni v socialno varstveno ustanovo.

V UKC Maribor razpolagajo s petnajstimi posteljami namenjenimi neakutni oskrbi. Kot pojasni namestnica vodje Neakutne bolniščnične oskrbe Branka Jambrovič je zasedenost okrog 70 odstotna in je odvisna od števila okuženih pacientov z bolnišničnimi bakterijami, ki potrebujejo ustrezno izolacijo, tako da imajo včasih po enega pacienta v troposteljni sobi.

Praviloma so pacienti pri njih nameščeni okoli trideset dni. Cena oskrbnega dne znaša 115,98 evrov.

Želeli razširiti oddelke za kratkotrajne namestitve, a ni finančnih sredstev

Da je stanje na tem področju zaskrbljujoče, priznava tudi direktor Doma pod gorco Gregor Žigon: »Vsi zaposleni v naši družbi se zavedamo problematike starostnikov v celoti, posebej še problemov, povezanih s po bolnišničnimi namestitvami in rehabilitacijskimi potrebami starostnikov, ki zahtevajo v glavnem kratkotrajne namestitve, in potrebami paliativne oskrbe. Dejstvo je, da v našem domu za starejše, ki je edini dom za starejše Mestne občine Maribor, zaradi objektivnih okoliščin tega ne moremo zagotavljati, saj razpolagamo samo s sobami za redno namestitev starostnikov.«

»Ni lahko gledati v oči svojcev, ki od nas pričakujejo rešitev, in se zavedati, da jim rešitev ne moremo ponuditi, čeprav bi si to želeli,« pove Gregor Žigon.

Pri nekaterih pacientih dolge ležalne dobe

»Trenutno je največji problem, če ima pacient karbapenemaze ali MRSA, saj za te paciente zelo težko uredimo domsko varstvo. Na ta račun imamo pri teh pacientih zelo dolge ležalne dobe. Največ primerov je, ko se domsko varstvo začne urejati, ko so pacienti še akutno zdravljeni in takšna čakalna doba je povprečno okrog 30 dni,« pove Jambrovićeva. V prvi polovici tega leta v UKC Maribor beležijo 67 sprejetih pacientov.

S stiskami svojcev in uporabnikov se v domovih pogosto srečujejo

Med uporabniki niso samo starostniki, ampak tudi mlajši pod 65 let, ki bi glede na svoje zdravstveno stanje potrebovali 24-urno oskrbo in zdravstveno nego.»Glede na obstoječo zakonodajo le ti ne morejo priti na nobeno čakalno listo saj nimajo osnovnih pogojev za sprejem v dom. Na to že kot dom opozarjamo vrsto let, desetletja, pa žal vse do danes s strani zakonodajalca ni bilo posluha,« pojasni Maja Kovačič, pomočnica direktorja Doma Danice Vogrinec Maribor in doda, da bi socialna mreža izven institucije morala bolje delovati in zagotoviti glede na število bodočih uporabnikov dovolj veliko izbiro in možnost pri iskanju rešitev v domačem okolju.

Vsaka premestitev za starostnika predstavlja stres in veliko spremembo, starostniki se v veliki meri težko odločajo za institucije, zato meni, da začasne posebne ustanove ne bi bile ustrezna rešitev. »V Mariboru bi prav gotovo glede na starostno strukturo občanov lahko pričakovali večje število postelj v institucijah. Pri tem mislimo tako na institucionalno varstvo kot tudi na podaljšano bolnično zdravljenje.«.

Neobvladljiv strošek za državo, predvsem pa za svojce

»Če bi želeli vsakega v trenutku sprejeti bi morali imeti na voljo vedno med 10 in 20 odstotkov postelj več od povpraševanja. To za državo zagotovo pomeni tako neobvladljiv strošek, ki ga ne bo uspela pokriti. Zagotovo ne gre za problem vezan na Maribor ampak se tiče vse Slovenije,« nam je dejal direktor doma Marko Slavič. 

»Nekdo bi mogel to zadevo sistemsko rešiti. Prepričan sem, da če uspemo zagotoviti kakovostno neakutno obravnavo ljudi, ki po 40-ih dneh pridejo k nam v dom, smo sposobni to narediti tudi prej. Žal pa prostora za to nimamo, za državo pa bi bilo to bistveno ceneje. Sploh si ne znam predstavljati stroška, ki ga morajo plačevati svojci ali tisti, ki so v tovrstni obravnavi.«

V domu za identično obravnavo trikrat manj

»Bolnica za neakutno oskrbo zaračunava več kot 100 evrov na dan, predstavljajte si, da je identična storitev za istega človeka pri nas za tretjino manj ovrednotena. Predstavljajte si koliko torej bolnišnična nanese na mesečni ravni. Meni je res hudo, saj vidim ogromno stisk svojcev in strah pred plačilom tovrstne obravnave. Žal jim sam ne zmorem svetovati, se pa v domu maksimalno potrudimo, da razumemo stiske in jim pomagamo najdi rešitev v čim krajšem času,« še pove in doda, da se ob tem zaveda, da v takšnem trenutku rešujejo državen sistem.

Domovi v Mariboru polno zasedeni, čakalne dobe tudi po dve leti in več

V Sončnem domu so polno zasedeni in imajo na čakalni listi okoli 300 čakajočih prosilcev, čakalna doba pa znaša od treh mesecev pa tudi do več kot leta dni. »Na današnji dan je naš Dom Danice Vogrinec Maribor polno zaseden. V okviru našega doma imamo 4 delovne enote, kjer so stanovalci razporejeni glede na zdravstveno stanje. Čakalne dobe so po delovnih enotah različne. Na splošno lahko povemo, da je čakalna doba za vloge za ženske v dvo ali večposteljni sobi od enega leta naprej, za moške pa tudi od dveh let naprej,« pojasni Kovačičeva iz Doma Danice Vogrinec.

Polno zaseden je tudi Dom starejših občanov Tezno. Trenutno zaradi celovite rekonstrukcije I. etaže doma, novi sprejemi naslednjih šest mesecev ne bodo mogoči. V omenjen dom kar 50 odstotkov pacientov pride direktno iz bolnišnic. Navadno gre za stanovalce, katere so oddali vlogo za sprejem še pred poslabšanjem zdravstvenega stanja.

V Domu pod gorco imajo polne vse kapacitete, kar pomeni 150 stanovalcev v domu za starejše in zasedenost vseh 33 oskrbovanih stanovanj z 43 uporabniki. Proste kapacitete predstavlja dnevno varstvo, kjer imajo trenutno dve osebi. »Čakalna doba za sprejem v naš dom je precejšnja. Trenutno imamo 408 aktualno čakajočih vlog; od tega 164 čakajočih na enoposteljno sobo in 244 čakajočih na dvoposteljno sobo. Med 408 čakajočimi je 30 vlog za sprejem na enoto Spominčica, kjer so nastanjene osebe z diagnozo demenca. Kapaciteta za enoto za osebe z diagnozo demenca je pri nas 33 mest,« pojasni Žigon.

In kakšna bi bila rešitev?

Stanja, ki je alarmantno, se zavedajo tudi direktorji mariborskih domov upokojencev. »Potrebovali bi več izvajalcev pomoči na domu. Za akutne primere iz bolnišnic bi potrebovali negovalne bolnišnice, nujno bi potrebovali domove za mlajše prosilce (ki jih sploh ni), kot tudi več prostih mest za starostnike. Čakalna doba je odvisna od vrste potreb pomoči,« pojasni Ribičeva iz Sončnega doma.

Jasna Canjko, Dom starejših občanov Tezno: »Oskrbo in/ali varstvo starih ljudi je potrebno v naprej načrtovati (leta naprej vemo, da otroke vpišemo v vrtec in šolo). Vsa mesta za premostitveni čas, bi se po moji oceni zelo hitro zapolnila.«.

Svojcem priporočajo, da ukrepajo prej

Žigon ob koncu obupanim svojcem svetuje: »Razmišljanje o ureditvi domske namestitve takrat, ko je starostnik nepokreten ali potrebuje namestitev v stalno obliko institucionalnega varstva za starejše, je napačna. Svojci se morajo zavedati, da povpraševanje po namestitvi v dom presega ponudbo v vseh domovih za starejše in da so čakalne dobe za sprejem izredno dolge. Svetujemo in priporočamo svojcem, da ukrepajo prej.«.

Prvi korak je pogovor s starejšimi družinskimi člani o vložitvi vloge za sprejem v dom. Ob tem direktor Doma pod gorco pojasni, da vloge ni potrebno aktivirati, ampak je lahko zgolj na čakalni listi ali v mirovanju. »V primeru potrebe oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja starostnika se vloga za sprejem aktivira. Svojcem priporočamo, da si skupaj s starostniki ogledajo domove za starejše v njihovi bližini in izvedejo razgovor v socialni službi doma, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije in nadaljnje napotke.«.