Spomnimo, bobra so naši bralci opazovali že leta 2022. Takrat so zaradi njegove prisotnosti celo zavarovali najstarejšo trto. Občasno se je pojavljal tudi lani. Prejšnji vikend pa je s prvim podrtim drevesom letos, tudi on uradno vstopil v novo leto. "Bober trenutno ureja območje nasproti Livarne, torej v Melju ob Dravi. Se pa tam pojavljajo že kakšni dve leti," so nam zaupali očividci. 

[[image_1_article_61947]]

Leto 2022 je bilo za malega arhitekta zelo pestro

Na njegovo prisotnost so februarja 2022 opozarjali predvsem na območju Mariborskega otoka, kjer so ga prvič opazili že leta 2018. "Prva obglodana drevesa smo opazili že leta 2018. Število obglodanih dreves je vseskozi dokaj majhno in ocenjujemo, da bober na otoku ne dela škode in da je le dobrodošla poživitev že tako bogate narave otoka," so takrat pojasnili na Zavodu za varstvo narave. So pa poudarili, da je ponovna naselitev, na območje, kjer je nekoč živel, več kot dobrodošla. 

Odgovorni si še vedno prizadevajo ohraniti naravno lepoto otoka, hkrati pa zagotoviti varnost obiskovalcem. To seveda od prvega videnja bobra vključuje tudi strategije za ohranjanje glodavca v okolju brez škode, ki bi jo lahko povzročil njegov razposajeni apetit. Čeprav je prisotnost bobra na otoku prinesla ogromno sprememb, strokovnjaki kljub temu poudarjajo, da v bistvu prispeva k bogastvu okolja. Njegova dejavnost namreč pozitivno vpliva na dvig podtalnice in izboljšanje kakovosti vode, kar pomaga ohranjati ekosistem. Kljub temu, da so sledi njegovega bivanja očitne, bobrišče, kjer domuje zaenkrat ostaja skrito. Na otoku se najverjetneje samo prehranjuje in čez dan biva drugje.

Nekoliko kasneje, novembra 2022, je bil opažen v vodi ob dvoetažnem mostu. Takrat je obglodal tudi eno izmed vrb, kar je ljudi na socialnih omrežjih spodbudilo k izdelovanju raznih fotomontaž, med drugim podrtega klopotca. Seveda se je izkazalo, da fotografije niso resnične in, da bobru dejansko teknejo samo redki primerki dreves ob Dravi. Je pa vso dogajanje med prebivalci kljub temu sprožilo ogorčenje, saj bi lahko tarča postala tudi najstarejša trta. 

[[image_2_article_61947]]

Lani so ga celo zalotili med večerjo

Na Mariborskem otoku, ob dvoetažnem mostu in celo na Limbuškem nabrežju so ga sprehajalci opazili tudi v letu 2023. Januarja pa so bobra celo zalotili, ko si je s "partnerico" iskal prigrizek na desnem bregu Drave. To, da ga je nekdo med večerjo snemal, pa ga sploh ni motilo.

Dolgo je veljal za iztrebljeno vrsto

Bobra so do začetka 20. stoletja zaradi njegovega kožuha in mesa v večjem delu Evrope že iztrebili. Njegovo meso so uporabljali predvsem v času posta, saj je veljal za morsko žival, ki so jo lahko uživali namesto "pravega" mesa.  V Slovenijo se je iz območja Hrvaške vrnil leta 1998. Začel je poseljevati porečja Krke, Kolpe, Save, Sotle, Drave in Mure. 

Gre za zelo plašno žival, ki je aktivna predvsem v zimskem času ponoči. Drevesa podira v obliki peščene ure ali ošljenih svinčnikov, prehranjuje pa se izključno z lesno vegetacijo. Kljub občasnemu ogorčenju zaradi podrtih dreves, je bober ključen za ravnovesje narave.