Arheološko najdišče iz 3. stoletja je obdajal nosilni zid v velikosti okoli tisoč kvadratnih metrov. Ko so arheologi preiskovali zgodovino omenjene stavbe so prepoznali tri gradbene faze različnih ohranjenosti ter dva načina gradnje. Ob strani so namreč opazni večji kamni, sredina je zapolnjena z majhnim kamenjem in drobirjem z maltnim vezivom.
Na južni strani vile naj bi bili zidani tri večji gospodarski objekti ali lesena poslopja. Zaradi ostankov, ki so bili zelo uničeni, namembnosti tega dela niso moglo natančno določiti, predvidevajo, da so služili za shranjevanje žita in hleve. Dva stanovanjska objekta sta bila od gospodarskega dela ločena z dvoriščem.
Dva stolpa sta omogočala večjo varnost in čudovit razgled na Pohorje.
»Visoko razvita sodobna stanovanjska kultura se je uveljavila tudi na rimskem podeželju. Tako je bilo kar pet soban v prvi stanovanjski stavbi, opremljenih s sistemom centralne kurjave,« so zapisali na Zavodu za turizem Maribor. Prav tako naj bi se ohranili posamezni odtisi opeke za obočne stebriče na belem estrihu. Drugi objekt je bil zgrajen v obliki panonske hiše.
Vila je imela tudi lastno grobišče.
Na tem območju je bilo najdeno različno orodje, železni hišni ključ, dva bronasta novca, steklena zapestnica in keramični izdelki. Posebno odkritje pa je prav gotovo grobišče znotraj vile, med ruševinami obeh stanovanjskih objektov. Grobišče je bilo sestavljeno iz 28 grobov, vkopanih v peščena tla in obloženi z rimskimi opečenimi kvadri.