Maribor je nadpovprečno zadolžen. Daleč najbolj zadolžena občina v Sloveniji so že več let Gornji Petrovci z dolgom 2801 evra na prebivalca. V vrhu po skupnem dolgu na prebivalca so bile konec leta 2021 še občine Kostel (1051 evrov), Dobrepolje (1055 evrov) in Šentrupert (1025 evrov). Maribor je po zadnjih podatkih, ki nam jih je poslalo Ministrstvo za finance, bil na dan 31.12.2021 zadolžen za 786 na prebivalca. Tako spada v 25. najbolj zadolženih občin v Sloveniji. Za primerjavo: povprečno je bil vsak občan v državi zadolžen za 510 evrov.

Koliko je zadolžen Maribor v primerjavi z bližnjimi občinami?

Dolg Mestne občine Maribor je lani oz. na zadnji dan predlanskega leta znašal 82 milijona evrov oziroma 786 evrov na prebivalca. Sodeč po podatkih Ministrstva za finance, ki so dostopni od leta 2010 naprej, mariborska občina vse do leta 2018 ni spadala med najbolj zadolžene občine. Med 25. najbolj zadolženimi se je prvič pojavila leta 2018 s 625 evri na prebivalca. Naslednjo leto je med najbolj zadolženimi ostala, saj se je dolg na prebivalca povzpel na kar 720 evrov. Prihodnje leto se je zmanjšal na 668 evrov na prebivalca. Zdaj se je dolg ponovno zvišal in podobno lahko pričakujemo tudi za leto 2022.

Med bolj zadolženimi občinami so po podatkih ministrstva za finance konec leta 2021 bile še Celje, Velika Polana, Gornja Radgona, Kočevje, Lukovica, Slovenska Bistrica, Šalovci, Ptuj in Žužemberk, Bohinj ter Komenda.

Bližnje občine Maribora so bile konec lanskega leta medtem na prebivalca zadolžene za:

  • Ruše: 275 evrov
  • Selnica ob Dravi: 407 evrov
  • Kungota: 627 evrov
  • Pesnica: 180 evrov
  • Šentilj: 561 evrov
  • Lenart: 510 evrov
  • Duplek: 474 evrov
  • Miklavž na Dravskem polju: 270 evrov
  • Hoče-Slivnica: 353 evrov
  • Rače-Fram: 0 evrov

Rače-Fram ostaja med peščico občin, ki so bile leta 2021 brez dolga.

Občina Lenart je med tistimi, ki jim uspe zmanjševati zadolženost

O dobri praksi glede zadolževanja smo povprašali na Občino Lenart, ki je bila med prvimi leti beleženja dolga med najbolj zadolženimi, že nekaj let pa ostajajo v trendu zmanjševanja dolga. Na splošno namreč velja prepričanje, da občine dolge zgolj povečujejo, nekatere občine pa dokazujejo, da temu ni tako, zato nas je zanimalo, kako jim to uspeva. Sedaj je Občina Lenart zadolžena povprečno – 510 evrov na prebivalca.

Pojasnili so nam, da na občini v zadnjem obdobju skrbno bdijo nad svojim finančnim poslovanjem. Tako so v zadnjih petih letih kar dva krat reprogramirali vse obstoječe dolgoročno zadolževanje. Lansko leto so za vse obstoječe dolgoročne kredite izpogajali obrestno mero 0,3% + Euribor (iz prejšnjih že ugodnih Euribor 1% in 0,7%).

“Na drugi strani smo na primer stavbno pravico za izgradnjo vrtca odplačali kar nekaj let prej, kot je bilo predvideno. Že navedeno kaže, da so finance nenehno v ozadju sprejemanja vseh odločitev na občini. Trudimo se, da v celotnem poslovanjem ravnamo skrbno, predvsem pri investicijah in transferjih, na katere imamo sami vpliv. Lotili smo se kar nekaj inovativnih pristopov, kar je posledično pomenilo racionalizacijo poslovanja. Zelo pomembna je sprotna likvidnost, tako lahko iz zaključnih računov izberemo, da smo v zadnjih osmih letih poslovali s proračunskim presežkom in kar znatnimi sredstvi na TRR ob zaključku leta. Obnašamo se racionalno in znotraj okvirjev zagotovljenih sredstev skupaj z delovnimi telesi izoblikujemo realen proračun, ki je tudi izvedljiv,” so za nas pojasnili na Občini Lenart.

“Vse navedeno so nenazadnje opazili tudi ostali v občini, tako so proračuni sprejeti v zadnjih osmih letih soglasno tako na občinskih svetih, delovnih telesih in sejah krajevnih skupnosti. Na nas pa je, da zastavimo realni načrt, ki ga je dejansko moč doseči in ne planiramo stvari, ki so nerealne. Možno je, da se bomo v prihodnosti tudi dodatno zadolžili za katero od večjih investicij, npr. Dozidave OŠ Lenart, vendar se bomo potrudili za najugodnejše pogoje in da za poslovanje občine to ne bo pomenilo nobenih dodatnih težav,” so še razložili.

Kaj dejansko pomeni, koliko je občina zadolžena?

Čeprav se obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin veča, so na Ministrstvu za finance sicer ocenili, da stanje ni zaskrbljujoče. “Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo bruto domači proizvod,” so na ministrstvu zapisali v poročilu o zadolženosti občin za leto 2020.

Tudi glavni urednik projekta Zlati kamen Robert Mulej ugotavlja, da podatki o zadolženosti posamezne občine nimajo neposredne zveze z razvitostjo ali uspešnostjo. “Na splošno slovenske občine niso močno zadolžene – za večino javnega dolga je ‘zaslužna’ država. Posojila so sicer ne le legitimno, ampak dostikrat tudi zelo smiselno orodje za financiranje razvoja kraja,” je pojasnil za STA.

“Kakovostno upravljanje razvoja pomeni, da znamo spretno uporabljati različne vire financiranja, ki so na voljo – tudi posojila. Občina, ki nima posojil, zato ni a priori ‘boljša’ od tiste, ki je zadolžena. A prav tako ni nujno slabša. Gre za to, kako uporabljamo celoten portfelj možnosti, ki so na voljo,” je poudaril.