Proračun Mestne občine Maribor se s predvidenim rebalansom, ki ga bo v četrtek potrjeval mestni svet, zvišuje na 137,5 milijona evrov, kar je ena najvišjih vrednosti v zadnjih letih. Dodatne prihodke nameravajo doseči z novim zadolževanjem v višini 12,2 milijona evrov.

Medtem ko zaključni račun občinskega proračuna za leto 2017, ki je prav tako na dnevnem redu četrtkove seje mestnega sveta, kaže realizacijo prihodkov v višini 86 milijonov evrov, naj bi ti v letošnjem letu sodeč po predlaganem rebalansu dosegli 115 milijonov evrov. Še 6,4 milijona evrov naj bi prišlo iz prodaje kapitalskih deležev, 3,6 milijona evrov je ostalo na računu od lani, 12,2 milijona evrov pa naj bi pridobili z novim zadolževanjem.

Lani odplačali dolg do družbe Iskra Sistemi

V vodstvu občine so izpostavili, da se lani niso dodatno zadolževali, so pa dosegli reprogramiranje predhodnih dolgov ter s tem sprostili kreditni potencial občine, ki ga bodo izkoristili letos. Lani so med drugim tudi odplačali dolg do družbe Iskra Sistemi zaradi prekinjene pogodbe za radarje.

“Vrednost rebalansa znaša 137,5 milijona, torej za 5,5 milijona evrov več od veljavnega proračuna. Pri tem je 3,5 milijona evrov prenosa ostanka sredstev iz 2017. Na splošno se torej proračun povečuje za dva milijona evrov,” je na današnjem srečanju vodstva občine z novinarji povedala Mateja Cekić, po pooblastilu direktorica mestne uprave po tistem, ko je ta položaj predčasno zapustil Simon Štrancar.

Zadolževanje je predvideno tudi za nakup stavbe za Mariborsko knjižnico

Dodatna sredstva se na odhodkovni strani namenjajo med drugim za zimsko službo, sanacijo cest, gradnjo manjkajočega vodovoda, ureditev Kardeljeve ulice, projektno dokumentacijo za zdravstveno postajo Tezno, sanacijo vlage v Sinagogi, nova bazena v Pristanu, 500.000 evrov pa naj bi šlo za subvencioniranje mestnega avtobusnega prometa in za dokapitalizacijo podjetja Marprom.

Zadolževanje v višini 12,2 milijona evrov je predvideno za nakup stavbe, v katero nameravajo umestiti osrednjo enoto Mariborske knjižnice (2,9 milijona). Ta denar naj bi porabili še za ureditev Koroške ceste, novo cesto v industrijski coni Tezno ter rekonstrukcijo Osnovne šole Janka Padežnika in stadiona Ljudski vrt, kjer naj bi konec maja že začeli obnovo zelene površine.

Očitke, da je proračun predvolilno napihnjen, je župan Andrej Fištravec odločno zavrnil. “Zaključni račun preteklega leta kaže, da smo 95-odstotno natančno načrtovali. Mislim, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi za letos. Hkrati smo v letošnjem letu sprostili lastne vire ter pridobili nove evropske in državne vire. Ta razlika, ki je na prvi pogled precejšnja, gre predvsem na račun svežega denarja, ki ga lahko dajemo v investicije,” je dejal.

Energetska sanacija 

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki med drugim potrjevali tudi dokumentacijo za energetsko sanacijo 24 javnih objektov, kjer se kot najugodnejša možnost za financiranje tega 12,8 milijona evrov vrednega projekta kaže javno-zasebno partnerstvo. Zasebni interes je po besedah župana že izkazan, ni pa to Energetika Maribor, saj ta po besedah direktorja Alana Perca kapitalsko ni dovolj močna za kaj takega.

Kmalu naj bi začeli gradnjo odra na Dravi, saj so v petek že podpisali pogodbo z izbranim gradbenim podjetjem. Za rešitev prostorske problematike Mariborske knjižnice po županovih besedah še tečejo pogovori s svetniškimi skupinami, še vedno pa velja, da bodo o tem odločali na izredni seji, namenjeni izključno tej temi.

Bodo pa ta teden mestni svetniki potrjevali investicijsko dokumentacijo za izgradnjo podvoza pod železniško progo na Ljubljanski cesti, za kar naj bi večino denarja prispevala država. Po županovih besedah bodo to gradbišče odprli do poletja, kar pomeni, da bodo takrat uvedli tudi zaporo prometa. Medtem ko bo motoriziran promet moral najti druge poti, bo za pešce in kolesarje urejen začasni prehod čez železniško progo nekaj metrov stran pri hostlu Pekarna.

STA