Konec lanskega leta so dela na historični Langerjevi vili zaradi pomanjkanja denarja zastala. Narejena je bila sicer projektna dokumentacija s pridobljenim gradbenim dovoljenjem (IDP,DGD, PZI v 2022  in 2023), izvedena so bila rušitvena dela kot prva faza obnove vile, narejen je bil tudi konservatorski načrt obnove vile.

Mariborska občina je sedaj objavila javno naročilo za izvajalca gradbeno-obrtniških del za obnovo Langerjeve vile, ki pa po poročanju Večera vsebuje odložilni pogoj, kar pomeni, da bo občina pogodbo z izbranim izvajalcem dokončno podpisala šele, ko bo prejela denar na razpisu iz mehanizma Centralnih teritorialnih naložb.

Večji del investicije bi pokrili z evropskimi sredstvi

Na občini nam sedaj pojasnjujejo, da je predviden začetek nadaljevanja obnove konec leta 2024 oziroma takoj po pridobljenih sofinancerskih sredstvih, predviden čas obnove pa je 13 mesecev. 

Skupna vrednost investicije v tekočih cenah je sicer ocenjena na 4.749.371,25 evra (z DDV), od tega si občina obeta slabih 4,5 milijonov evrov sofinancerskih sredstev - 3.775.921,21 evra iz skladov Evropske unije in 666.340,10 evra iz proračuna Republike Slovenije. Sofinancerska sredstva tako predstavljajo skoraj 94 odstotkov celotne vrednosti, občina pa bi za projekt iz lastnega proračuna odštela 307.103,94 evrov. Sredstva so načrtovana v proračunu MOM za leto 2024. V letu 2024 je načrtovanih 200 tisoč evrov, ostala sredstva so načrtovana v letu 2025 in 2026, nam še pojasnijo na občini.

Vilo na današnji Mladinski ulici 29 je dal leta 1843 kot svojo poletno rezidenco zgraditi josipdolski glažutar Jožef Langer. Po smrti je njegova vdova na njegovo željo odprla posestvo za širšo javnost ter ga poimenovala Volksgarten oziroma Ljudski vrt. Na tem območju so bili pozneje zgrajeni nogometni stadion, teniška igrišča in druge športne površine.

Večji del Langerjeve vile je občina prevzela po leta 2020 sklenjeni menjalni pogodbi s podjetjem Terme Maribor, manjši delež pa kasneje še s pogodbo z Zvezo mariborskih športnih društev (ZMŠD) Branik. 

V objektu bi svoje prostore dobila mestna četrt Koroška vrata

Z izvedbo projekta bi preprečili nadaljnje propadanje objekta, poudarili njegovo kulturno in historično pomembnost, obenem pa v njem uredili prostore mestne četrti Koroška vrata. »Namen prenove objekta in okolice je predvsem preprečiti propadanje historičnega objekta, ki je zaščiten kot spomenik lokalnega pomena,« pojasnjujejo na občini in dodajo, da objekt že 30 let ni primerno investicijsko vzdrževan.

S prenovo in sanacijo celotnega objekt ter rekonstrukcijo notranjih prostorov za večnamensko uporabo želijo objektu in območju dati nove primerne vsebine – uporaba prostorov za delovanje mestne četrti Koroška vrata, izvajanje protokolarnih dejavnosti in uporaba prostorov nekaterih športnih in kulturnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. V okviru investicije je zahodno od vile predvidena še ureditev promenade, ki bi kot linearen park povezovala severno in južno območje Ljudskega vrta.

Če bo občina uspešna na razpisu CTN, naj bi bil začetek obratovanja v letu 2026.