Mariborčanka Katarina Goričan Pokrivač je ženska, katere poslanstvo v življenju je pomagati drugim. Kot nam je dejala je dobrodelnost del nje, s tem živi in diha, ter je njen način življenja. Sicer poučuje na III. Gimnaziji v Mariboru: »Imam čudovit poklic. Vzgajam in izobražujem prihodnje generacije ljudi. Spoštujem vsakega dijaka, ki ga poučujem, vsak učenec je zame enkraten, dragocen. Lepo ga je srečati čez leta in videti kako mu je uspelo.«. 
Čeprav je nekoč delovala v raznih humanitarnih organizacijah, danes deluje sama, saj vidi, da tako najhitreje in najučinkoviteje pomaga.
Njeno delo se je pričelo pred leti v Mladinskem domu Maribor, kjer je vodila delavnice o samopodobi, ciljih in uspehih v življenju. Kot svoja prva dobrodelna uspeha si šteje pomoč dvema mladostnikoma iz doma, ki sta zaradi njene angažiranosti dobila odobren brezplačen študij na sicer plačljivih fakultetah. »To mi je dalo zalet za vsa moja nadaljnja prizadevanja za ljudi. Oba sta danes tik pred diplomo. Lep občutek je, ker vem, da sem jima pomagala uresničiti njune sanje,« opisuje Katarina.
Ob strani ji stojita 7-letni sin in mož, ki ji velikokrat priskočita na pomoč.
Ljubiteljica športa, se zaveda, da je čas izjemno dragocen, zato ga skrbno razporedi. Kot pravi časa za lenarjenje ni. Čeprav včasih vozi »slalom« med vsemi obveznosti, zmore, saj meni, da tam kjer je volja – je tudi pot.  Prav tako ne gleda televizije in ne bere časopisov. Raje si vzame čas za sočloveka.
 »Predvsem me najprej na začetku vsakega primera vodi ljubezen do sočloveka, sočutje in moja neustrašnost, to, da si upam in imam trdno gotovost, da se bo stanje spremenilo na bolje,« opisuje. O tem, da nekdo potrebuje pomoč, se vedno prepriča na lastne oči. Tako pregleda vso dokumentacijo, dokazila o bančnem stanju, položnice, izvršbe, zaposlenost, zdravstveno stanje in stanje kjer posamezniki ali družina bivajo. Od ljudi nikoli ne odide brez spodbudne besede.
Na njen klic se odzivajo tudi razna podjetja in obrtniki, ki pomagajo pri prenovi bivalnega prostora. Rešuje hitro, a preudarno in po korakih.
»Takoj grem v iskanje služb zanje, iskanje stanovanja, z njimi odidem na CSD, da uredijo vso potrebno pomoč, ki jim od države pripada. Na željo družine objavim klic na pomoč na svojem Facebook profilu in potem dobesedno dežuje pomoč od vsepovsod – iz Slovenije in tujine.«. Mesečno je ogromno posameznikov in družin, ki jim pomaga, a teh ne šteje. Za njo je vsak primer kot prvi in vsakemu se posveti s celim srcem.
»Želim, da bi odgovorni šli z menoj do družin v stiski. Da bi zaslišali jok in bolečino otrok, ki jih okolica zasmehuje.«.
Katarina nam pojasni, da je že skoraj pravilo, da vsak, ki od nje prejme kakršnokoli pomoč, potem, ko si opomore, sam pomaga pomoči potrebnim. Tako se njen krog dobrote širi in veča. Stisk je na žalost čedalje več: »Sistem v naši državi ne deluje, mehanizmi so prepočasni, pretogi. Birokracije je preveč. Želim si, da bi odgovorni na položajih šli z menoj do družin v stiski. Da bi od blizu začutili stisko in videli bedo v kateri živijo. Da bi zaslišali jok, stok in bolečino otrok, ki jih okolica zasmehuje.«. Meni, da bi država morala ljudem nakloniti več posluha in nuditi več podpore socialno ogroženim.