Flis se je pogovarjal s predsednikom Društva arhitektov Maribor Andrejem Šmidom in predsednikom krajevne skupnosti Bresternica – Gaj Primožem Hedlom. »Z arhitekti sem se želel posvetovati o tem, kakšni so pravzaprav modeli urbanega razvoja mest, znani po svetu. Nekatera mesta, tudi manjša, imajo načrte, kako se bodo urbano razvijala, prostorski načrti so samo samoumevna podstat,« je uvodoma pojasnil dr. Flis.
Predsednik društva arhitektov Maribor Andrej Šmid je prikimal takšnemu pristopu in razmišljanju: »Metodologija v urejanju mesta v urbanizmu je vedno takšna, da najprej pogledamo inventarizacijo, se posvetujemo, naredimo ankete, vključimo mestne četrti in krajevne skupnostmi ter naredimo analizo. Po analizi sledi odločitev in odločitev je praktično OPN. Pri tem OPN-ju, ki je trenutno v obravnavi, ni dobrih analiz in inventarizacije oz. se sklicuje na starejše analize. Menim, da je potrebno upoštevati, da je Maribor pravzaprav sestavljen iz štirih mest, ima štiri jedra. Ti deli se vrstijo od centra preko Tabora do Pobrežja in Tezna in se med seboj precej razlikujejo.«
Prav v razvoju mestnih četrti kot urbanih središč vidi dr. Flis tudi uravnotežen razvoj mesta. »Zdaj mestne četrti seveda niso urbana središča. Če se pogovarjaš s prebivalci Tezna, Pobrežja, Tabora, Nove vasi, ti pripovedujejo, da ‘gredo v mesto’, čeprav živijo v mestu. Te enote potrebujejo takšen razvoj, da bodo ljudje v neposredni bližini svojega doma kakovostno opravljali svoje vsakodnevne opravke. Če bi ta več-jedrni koncept razvili, bi z njim rešili tudi druge izzive, denimo prometne tokove.«
»Res je, vsak kraj ima svojo sredino in vsak diha s svojim krajem. V Bresternici opažamo, da mlade družine svoj prosti čas preživljajo raje v Avstriji, kjer nudijo boljše vsebine, ki jih žal tam uresničujejo tudi Mariborčani, ki v svojem mestu niso naleteli na posluh za svoje ideje,« je povedal Primož Hedl.
»Gradili bomo mesto, da bodo prebivalci mesta z njim zadovoljni,« je obljubil dr. Flis.
