Konec leta 2020 se je zaključil projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izdelovalca projektne dokumentacije za Zdravstveno postajo Tezno. Naročnika natečaja sta Mestna občina Maribor in Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, izvedla pa ga je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Ker zaradi epidemioloških razmer ni mogoče pripraviti razstave prispelih projektnih rešitev, so danes, v okviru spletnega dogodka razglasili natečajne rešitve in simbolno odprli “razstavo” le-teh; vse rešitve so objavljene na spletni strani ZAPS. Ogledate si jih lahko TUKAJ.

Poleg ambulante tudi lekarna in četrtni center Tezno

Na arhitekturnem natečaju za novo zdravstveno postajo Tezno, ki ga je razpisala Mestna občina Maribor, je bila kot najboljša izbrana rešitev skupine na čelu z Urošem Lobnikom. Ob ambulantnih prostorih bosta tam tudi lekarna in četrtni center Tezno. Na občini predvidevajo, da bi se lahko gradnja objekta ob Prekmurski ulici začela konec leta 2022. Lobnikova ekipa je zmagala tudi na nedavno objavljenem natečaju za izbiro najprimernejše arhitekturne rešitve za zdravstveno postajo Tabor na Jezdarski ulici, ki je prav tako kot tezenska dotrajana in nujno potrebuje nove prostore.

Elaborat kakovostno umesti četrtni center ob Prekmursko ulico in spretno locira glavni vhod v zdravstveni dom ter vhod v lekarno na skupno vhodno ploščad. Tako tudi bodoča poglobitev knjižničnega dela četrtnega centra z atrijem pripomore h kompleksnejšemu dojemanju osrednje vhodne ploščadi

»Zagotavljam, da bomo Zdravstveno postajo Tezno začeli pred koncem mandata«

»Zdravstveni dom na Teznu že dolgo potrebujemo in mislim, da je to ena izmed rešitev, ki jih je ta ekipa v dveh letih uspela sproducirati. Prav tako gre naprej Zdravstvena postaja na Taboru, dela jo ista ekipa in vesel sem, da to delajo mariborski arhitekti,« je danes dejal mariborski župan Saša Arsenovič.

Širšo dojemanje Tezna kot linearnega mesta

Urbanistična zasnova projekta temelji na širšem dojemanju Tezna kot linearnega mesta, je zapisano v poročilu komisije. Zazna pomen Ulice Heroja Nandeta, kot presečne ulice med kolektivno gradnjo na zahodu in razpršeno gradnjo pretežno enodružinskih hiš na vzhodu. Uvedba tako imenovane »Tezenske promenade«, ki spaja osrednjo komunikacijsko hrbtenico Ptujske ceste, preko novega urbanega središča s težiščem v četrtnem centru, s stražunskim gozdom, se kaže kot smiselna in logična.

Elaborat kvalitetno umesti četrtni center ob Prekmursko ulico in spretno locira glavni vhod v zdravstveni dom ter vhod v lekarno na skupno vhodno ploščad.

Tako tudi bodoča poglobitev knjižničnega dela četrtnega centra z atrijem pripomore h kompleksnejšemu dojemanju osrednje vhodne ploščadi. »Shared space« na vzhodu območja omogoča enakomerno disperzijo potrebnih sekundarnih vhodov in uvozov ter povezuje Prekmursko ulico s Stražunskim gozdom.

Odprt hodnik z čakalnicami in servisnimi prostori

Osrednjo komunikacijsko hrbtenico, ki smiselno povezuje programe, predstavlja odprt hodnik z vertikalnimi komunikacijami, čakalnicami in servisnimi prostori. Hrbtenica je pomaknjena proti vzhodnemu robu objekta in tako nadaljuje urbanistično dikcijo nadaljevanja prostorske osi. Stavbni volumen sestavljajo tri lamele, med katere sta umeščena dva atrija, je zapisano v poročilu komisije. V območju južnega atrija avtorji spretno prilagajajo programska odstopanja od volumenskega rastra. Sistem notranjih poti deluje logičen in pregleden, prav tako je omogočena dobra orientacija uporabnikom zdravstvenih storitev.

Naravna osvetlitev in prezračevanje

Manj ustrezna je umestitev posameznih programskih sklopov, vendar je komisija mnenja, da je takšna odstopanja možno popraviti v kasnejših projektnih fazah, saj objekt v veliki meri sestoji iz skeletne konstrukcije. Naravna osvetlitev in naravno prezračevanje sta omogočeni, saj so ordinacije in prostori zaposlenih umeščeni ob obodne stene.

Arhitekturno pojavnost objekta definirajo členjene stavbne mase – triptih lamel in dvojec atrijev, z v notranjost umaknjenimi vhodi. Vhodi so materialno ločeni od preostalega fasadnega ovoja in s tem izpostavljeni. Objekt prostorsko deluje kompaktno in racionalno. Vhodni lobby deluje prevelik in neracionalen, vendar komisija meni, da ga je možno brez spremembe koncepta racionalizirati. Fasadni ovoj stavbe predstavlja sistem deloma pomičnih in prostorsko ukrivljenih lamel iz perforirane pločevine.

Četudi se avtorji v elaboratu natančno opredelijo do tipologije fasadnega ovoja, se le-ta iz racionalnih razlogov komisiji zdi manj primerna rešitev. Prav tako se komisiji posledično zdi manj primeren arhitekturni nagovor perforiranega fasadnega obodnega plašča, ki zaradi »komplicirane« pojavnosti ne odraža utilitarnosti vsebine. Komisija je enotnega mnenja, da racionalizacija fasadnega ovoja ne posega v avtorski koncept »biofilične« arhitekturne zasnove. Manj primerne se zdijo tudi celostenske zasteklitve, saj onemogočajo smiselne organizacije posameznih ordinacij.