Psi so odlični življenjski sopotniki, a v nekaterih okoliščinah lahko postanejo nevarni in povzročijo nepopravljivo škodo. Zavedati se moremo, da psi drugače vidijo grožnje kakor ljudje. Do 9. januarja 2020 je bilo v Centralnem registru psov, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, v Sloveniji registriranih 235.833 psov, od tega 2070 psov s statusom “nevaren”.

V Sloveniji je zakonsko določeno, da so nevarni psi tisti psi, ki svojo okolico ogrožajo zaradi neobvladljivosti ali kažejo napadalno vedenje, ali pa so že ugriznili človeka ali žival. Kljub ugrizu pa se za nevarne ne šteje službene policijske in vojaške pse, psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi in psi, ki še niso dopolnili devet mesecev in so v tem obdobju ugriznili enkrat.

V kolikor je ugriz posledica opustitve fizičnega varstva psa, je predpisana globa za posameznika od 200 do 400 evrov.

Za psa, ki je z odločbo razglašen za nevarnega, mora skrbnik skladu z zakonom zagotoviti fizično varstvo na enega izmed naslednjih načinov:
− pes mora imeti nagobčnik, lastnik pa ga mora imeti na povodcu;
− pes mora biti zaprt v pesjaku ali objektu;
− pes mora biti v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra, na vhodu pa mora biti  opozorilni znak.

V primeru najhujših poškodb lahko pride do usmrtitve psa

Z prej naštetimi ukrepi je mogoče preprečiti ponovne napade nevarnega psa. »Če se ti ukrepi ne upoštevajo in pes spet ugrizne človeka, pa poškodba ni posebno huda, mora lastnik nevarnega psa s psom opraviti prešolanje. Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali je šolanje neuspešno, uradni veterinar odredi usmrtitev takega psa,« pojasnijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Šolanje nevarnega psa je, kot še pojasnijo, obvezno, če ta z ugrizom povzroči poškodbo, pa ne gre za smrt ali posebno hudo telesno poškodbo, saj je zaradi obravnave primerov, ko je pes z ugrizom povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo, zakonodajalec v zakonu določil usmrtitev psa v primeru najhujših poškodb ali smrti človeka. Globa za opustitev fizičnega varstva nevarnega psa znaša za posameznika od 800 do 1200 evrov.

Psi v nelagodnih situacijah uporabljajo miritvene signale, če jih ignoniramo, se lahko zatečejo k opozorilnim znakom, v skrajni sili tudi k napadu. Najbolj pogosti znaki, ki so največkrat spregledani so odmikanje glave, oblizovanje in zehanje.

Najnevarnejši so mešanci

Največ, kar 1038 psov, ki jih vodijo kot nevarne pse je mešancev. Sledijo: pasma nemški ovčar, ameriški staffordshirski terier, pitbull stafordshirski terier, pitbull terier, zlati prenašalec, rottweiler, kraški ovčar, bernski planšarski pes, šarplaninec in kratkodlaki belgijski ovčar.

VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Največ poškodb glave

Obrnili smo se tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so nam pojasnili, da statističnih podatkov za ugrize psov za leto 2019 še nimajo, ti bodo na voljo predvidoma v drugi polovici leta 2020. So pa nas seznanili s številkami za leto 2018. Zaradi poškodb, ki so bile posledica napadov psov, je bilo hospitaliziranih 40 oseb, od tega pet na območju Upravne enote Maribor. Obravnavali so dve poškodbi zapestja in roke, poškodbo glave, rame in nadlakti. V enem primeru je prišlo do zapleta po kirurški in medicinski oskrbi.

Skupna statistika sicer prikazuje, da največkrat obravnavajo poškodbo glave, sledi poškodba zapestje in roke ter komolca in podlakti.

V letu 2018 je v Sloveniji kar 3515 oseb zaradi ugriza ali udarca psa potrebovalo pomoč, a ni potrebovalo hospitalizacije, od tega 120 v Mariboru. Med drugim so obravnavali 43 ran na zapestju, 22 ran na goleni, 16 ran na glavi, 8 ran na podlakti in štiri površinske poškodbe.

Policisti v preteklem letu obravnavali manj kršitev

Obrnili smo se tudi na Policijsko upravo Maribor, kjer so nam v pričetku povedali, da natančnega števila o izvedenih ukrepih in izdanih plačilnih nalogih izključno zaradi ugriza psov ne vodijo. So pa sicer v preteklem letu izvedli skupaj 324 ukrepov po Zakonu o zaščiti živali. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je skupno število zaznanih kršitev Zakona o zaščiti živali zmanjšalo za 7,4 odstotkov. Leto prej so namreč skupno izvedli 350 ukrepov.

V preteklem letu so policisti izvedli tudi več poostrenih nadzorov nad skrbniki in lastniki živali. Največ, kar 24 tovrstnih poostrenih nadzorov so izvedli policisti Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov, ki vsak mesec izvedejo dva takšna nadzora ter na območju Policijske uprave Maribor tudi evidentirajo največ izvedenih ukrepov. Nadzori pa so bili izvedeni tudi na območju PP Ptuj, PP Maribor II, PP Rače in PP Slovenska Bistrica.

»V sklopu izvedenega poostrenega nadzora policisti ugotavljajo predvsem ali skrbniki psov upoštevajo zakonska določila, predvsem pa ali na javnem mestu zagotovijo fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Hkrati s tem policisti preverjajo  morebitni status obstoja nevarnega psa, za katerega velja, da ga mora imeti skrbnik na povodcu in mora biti opremljen z nagobčnikom,« pojasnijo na PU Maribor.

Policisti pa poleg tega preverjajo tudi ali so psi ustrezno čipirani in redno cepljeni proti steklini. V teh primeru so policisti ugotovili 45 kršitev. »Opisani  poostreni  nadzori  so pomembni predvsem iz tega vidika, da se med lastniki in skrbniki psov dviguje ozaveščenost in pomembnost spoštovanja določil, povezanimi z zaščito in varstvo živali,« še povedo na PU Maribor.

Policisti PU Maribor bodo tudi v letu 2020 izvajali tovrstne poostrene nadzore in zoper kršitelje dosledno ukrepali.