Večina elektrodistribucijskih podjetij je leto 2022 zaključila v rdečih številkah. K temu nista pripomogli le energetska kriza in draginja pač pa tudi zakon, ki ga je za omilitev posledic visokih cen energentov in gospodarstvo sprejela prejšnja vlada in po katerem so bila gospodinjstva in podjetja za tri mesece oproščena plačila omrežnine. Posledično so elektroenegetska podjetja izgubila sredstva za nove naložbe, večina izmed njih je poslovno leto končala z izgubo.

Po poročanju Dnevnika je tako Elektro Celje ustvaril za 4,2 milijona evrov izgube, v Elektru Primorska ta znaša 2,67 milijona evrov, nič bolje ni šlo Elektru Gorenjska, kjer so zabeležili izgubo v višini 1,9 milijona evrov. Za Elektro Ljubljana je Dnevnik uspel neuradno izvedeti, da so v podjetju pridelali okoli 9 milijonov evrov izgube.

Elektro Maribor naj bi edini med petimi elektrodistribucijskimi podjetji posloval z dobičkom

Tudi v Elektru Maribor so lani zaradi interventnega zakona utrpeli izpad prihodkov, kar je negativno vplivalo na poslovni izid in likvidnost podjetja. Kljub temu pa naj bi po neuradnih informacijah Dela lansko leto zaključili z okoli štirimi milijoni evrov čistega dobička. Še več, vso leto so sproti poravnavali obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev in drugih deležnikov, pri tem pa uspeli realizirati investicijska vlaganja v višini 29 milijonov evrov, večina sredstev je šla v posodabljanje elektrodistribucijskega omrežja. Kot nam je v enem izmed lanskih intervjujev pojasnil Jože Hebart, predsednik uprave Elektra Maribor, so bili zaradi izpada omrežnine prisiljeni opustiti nekatere načrtovane investicije, sredstva pa nameniti predvsem za vzdrževanje obstoječe elektroenergetske infrastrukture.

Nadzornikom očitno rezultati niso pomembni

Dejstvo, da je med petimi elektrodistrubucijskimi podjetji v Sloveniji le Elektru Maribor uspel pozitivni poslovni rezultat in da so na primer uspeli povprečni čas reševanja vloge za priklop sončne elektrarne v omrežje z več kot deset mesecev znižati na vsega mesec in pol, pa ni odvrnilo nadzornikov podjetja, zlasti, kot poroča Dnevnik, njenega predsednika Sama Logarja, da poskušajo zamenjati Hebarja. Samo Logar je mimogrede mestni svetnik stranke Gibanje Svoboda in podžupan Ljubljane. Hebarju so najprej ponudili sklenitev sporazuma o predčasnem prenehanju mandata, če ga ne bo podpisal, naj bi ga razrešili krivdno.

Nadzorniki naj bi Hebarju očitali odprte terjatve do sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, družbe Sodo. Glede teh terjatev, Elektro Maribor naj bi jih imel za 7, 089 milijonov evrov, se mariborsko elektrodistribucijsko podjetje prav nič ne razlikuje od drugih štirih tovrstnih podjetij. Prav vsa imajo po poročanju Dnevnika nezapadle terjatve zaradi regulatornega primanjkljaja iz leta 2021, ki se po zakonu poračunava po tretjinah v letih 2023, 2024 in 2025. Na Sodu odgovarjajo, da te terjatve niso sporne.

Mariborčane so praviloma na vodstvenih položajih zamenjali kadri iz Ljubljane ali iz vplivnih krogov državne politike

Ni jih malo, ki se jim zdijo tovrstni poskusi nadzornikov Elektra Maribor nerazumljivi ali celo politično motivirani. Jože Hebar, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, prihaja namreč iz kroga NSi, polna pooblastila za vodenje Elektra Maribor je dobil konec februarja 2022. V elektroenergetski stroki uživa ugled dobrega, strokovnega in nepolitičnega direktorja.

A ob tem ostaja dejstvo, da je Elektro Maribor še zadnje večje podjetje v državni lasti v Mariboru, ki ga vodi Mariborčan. Tako so po zamenjavah vodstev v Pošti Slovenije, Zavarovalnici Sava, Dravskih elektrarnah Maribor, Novi KBM praviloma Mariborčane zamenjali kadri iz Ljubljane ali iz vplivnih krogov državne politike. Kjer očitno ni več nikogar iz Maribora, ki bi znal odločno zagovarjati interese širše štajerske regije. Prav tako se vedno bolj očitno izrisuje, da po mnenju odločevalcev iz Ljubljane ni več noben mariborski kader sposoben voditi večjih podjetij v državni lasti. Zato se upravičeno zastavlja vprašanje, ali širša štajerska regija postaja zgolj provinca in ne več, tako kot je bila nekoč, drugi finančno gospodarski steber razvoja države.

Elektro Maribor prodal večinski delež Energije plus vodilnemu proizvajalcu zelene energije

Vodstvi družb Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Elektro Maribor sta v juniju 2021 podpisali pogodbo o prodaji oziroma nakupu večinskega, 51-odstotnega lastniškega deleža družbe za prodajo električne energije in storitev Energija plus. Vstop HSE, vodilnega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov oziroma t. i. zelene energije v državi, v družbo Energija plus, se je zaključil lansko leto po odobritvi Agencije za varstvo konkurence (AVK). HSE je v regiji prisoten prek družbe Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki proizvede največ energije iz obnovljivih virov v državi, in družbe za projektiranje HSE Invest. Predstavnik kupca, generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar je ob podpisu pogodbe dejal: »Lokalno okolje poznamo, saj v njem deluje več kot tristo naših sodelavcev, ga spoštujemo in ocenjujemo kot perspektivno regijo za nadaljnji razvoj energetske dejavnosti. Zato se veselimo novega sodelovanja z Elektro Maribor oziroma z družbo Energija plus, preko katere bomo skupaj neposredno dostopali do končnega uporabnika. Vstop holdinga v maloprodajno družbo Energija plus je izjemnega regionalnega pomena, saj se tako še bolj izpostavi lokalna povezanost in družbena odgovornost lokalnih podjetij. Na širšem mariborskem območju pospešeno vlagamo in širimo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z naložbo v veliko sončno elektrarno Zlatoličje. Preučujemo tudi možnost izrabe vetra in geotermalne energije. Vse predvidene izboljšave, ki temeljijo na strategiji prehoda na oskrbo z zeleno energijo, bodo koristile vsem udeležencem na trgu, ponudnikom in uporabnikom električne energije.«

Tedanji predstavnik prodajalca, predsednik uprave Elektro Maribor mag. Boris Sovič, je bil zadovoljen z doseženim v pogajanjih: »Verjamemo, da je sklenjen posel v interesu uporabnikov storitev družbe Energija plus in njenih zaposlenih. Energija plus je zelo uspešna gospodarska družba. Kupcem ponuja celovito in trajnostno energetsko oskrbo v okviru krovne blagovne znamke. Poleg oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom nudi tudi oskrbo s toploto, sončne elektrarne za samooskrbo na ključ, razpolaga z javno polnilno infrastrukturo za električna vozila, nudi mikro e-mobilnost, kot so e-kolesa in skiroji ter ostalo. Podpis pogodbe pomeni prodajo 51 % osnovnega kapitala družbe Energija plus d.o.o., pri čemer bo Elektro Maribor ohranil kot lastnik 49 % delež v družbi Energija plus. Pomembno je, da bo družba Energija plus v prihodnje lahko še bolj učinkovito uresničevala strateške cilje prehoda v brezogljično družbo. Vstop partnerja s podobnimi razvojnimi načrti je pomemben za razvoj novih načinov oskrbe z električno energijo in storitev za aktivne odjemalce, usmerjenih v čim višjo stopnjo energetske samozadostnosti.« Družbe iz skupine HSE so družbi Energija plus iz lastnega proizvodnega portfelja že pred tem letno dobavljale več kot 1.000 GWh električne energije. Povezava pa je zagotovila bistveno bolj fleksibilne produkte končnim odjemalcem, od dolgoročnih produktov, možnosti prodaje nazaj in reodkupa.

Kupnina je neuradno znašala od 16 do 17 milijonov evrov za 51-odstotni delež v Energiji plus d.o.o in je prihodek poslovnega leta 2022.

Prvega junija 2022 sta vodstvi družb Elektro Maribor d.d. in Holding Slovenske elektrarne d.o.o. (HSE d.o.o.) dokončno sklenili pogodbo o prenosu poslovnega deleža v družbi Energija plus d.o.o. S tem je HSE d.o.o. postal večinski, 51-odstotni lastnik družbe Energija plus d.o.o., ki je odslej del skupine HSE.

Lena Grgurevič: V gospodarskih družbah poslovodstva imenuje in razrešuje nadzorni svet, politika v njihove odločitve ali odločitve poslovodstev ne sme posegati

Mariborska poslanka Gibanja Svobode Lena Grgurevič je na naše novinarsko vprašanje glede zadnjega dogajanja v Elektro Maribor zapisala: “V gospodarskih družbah poslovodstva imenuje in razrešuje nadzorni svet. Zakon zavezuje člane nadzornih svetov, da delujejo v dobro podjetja, zato so tudi edini odgovorni za sprejemanje tovrstnih odločitev. Politika v njihove odločitve ali odločitve poslovodstev ne sme posegati in pri tem ni pomembno, da je družba v državni ali občinski lasti lasti. Takšna so stališča Gibanja svobode, kar je že dokazal mestni svetnik naše liste, gospod Lukić, ki se je uprl zahtevam po menjavi direktorja Snage, čeprav ta pripada drugi politični opciji.”

Na odgovore nekaterih, ki bi se morali oglasiti, še čakamo

Za komentar zadnjega dogajanja v Elektru Maribor smo prosili tudi pristojnega ministra mag. Bojana Kumra, Milana Lukiča, mariborskega mestnega svetnika Gibanja Svoboda, mag. Andreja Rajha, državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo iz Maribora, dr. Emilijo Stojmenovo Duh, ministrico za digitalno preobrazbo iz Maribora, mag. Aleksandro Podgornik, direktorico Štajerske gospodarske zbornice ter mariborskega župana Saša Arsenoviča. Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.