Pred dvema tednoma smo poročali o večletnem problemu vzpostavitve redne avtobusne linije za Vinarje. Obrnili smo se na Mestno občino Maribor (MOM), ki nam je zagotovila odgovore. Poleg tega, nas je zanimalo kateri kraji v MOM so še prikrajšani za mestni avtobus in zakaj je temu tako.

Kam lahko vozijo avtobusi in koliko linij je primernih določa odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe za linijski prevoz v mestnem prometu, ki ga potrdi mestni svet.

Prebivalci Vinarja lahko uporabljajo integrirano linijo

Trase linij mestnega javnega potniškega prometa so določene v Odloku o načinu izvajanje javne službe linijskega prevoza v mestnem prometu v mestni občini Maribor s spremembami (MUV, št. 1/2012, 5/2014, 15/2016, 20/2021). Odlok ureja način izvajanja obveznosti, financiranje ter nadzor nad izvajanjem mestnega javnega potniškega prometa. S tem odlokom je določeno tudi območje izvajanje mestnega linijskega prevoza in razporeditev linij in postajališč, kjer se mora zagotoviti, da za najmanj 85 odstotki prebivalcev MOM postjališče ni več kot 300 metrov oddaljeno od njihovega prebivališča.

Glede Vinarij in mestnega prevoza, pa je Marprom s 7. novembra 2022 začel s pilotno šolsko oziroma integrirano linijo na potezi OŠ Kamnica – Vinarje – Rošpoh -del 38. Ker je linija registrirana kot integrirana linija jo lahko uporabljajo tudi ostali prebivalci, ki v Kamnici lahko presedejo na linijo št. 7 in imajo s tem dostop do mestnega središča.

Vinarje ne dosegajo minimalnega praga potencialnih potnikov

Manjše spremembe linij kot so podaljšanje linij, vzpostavitev dodatnega postajališča ali sprememba režima (voznega reda) določata izvajalec storitve Marprom in pristojni organ uprave Mestne občine Maribor.

Pobude za spremembo lahko pridejo od potnikov ali od izvajalca in so upoštevane v kolikor so tehnično in finančno vzdržne oziroma izvedljive. Večje spremembe kot so združevanje linij ali ukinitev linij potrjuje mestni svet.

Na državnem nivoju se število linij oziroma povezav določa s pomočjo Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice, kjer je v prilogi jasno definiran standard dostopnosti in določeno minimalno število navezav glede na velikost posameznih naselij.

Po tej uredbi tako Vinarje niso upravičene do navezave z javnim potniškim prometom, saj ne dosegajo minimalnega praga potencialnega števila potnikov glede na število prebivalcev naselja (Vinarje imajo število potencialnih potnikov 22, medtem, ko je minimalni prag 50). Uredba sicer ne velja za mestni javni potniški promet, a se jo lahko uporabi, v kolikor občina nima lastnih pravnih podlag.

V jutranjih in popoldanskih konicah avtobusi vozijo pogosteje

Kako pogosto neka linija vozi se na občini odločajo glede na dejansko uporabo linij, povpraševanj po prevozih, zasedenosti avtobusov in tudi razpoložljivosti javnih sredstev. V jutranjih in popoldanskih konicah avtobusi vozijo bolj pogosto, medtem ko je ob sobotah, nedeljah in v času šolskih počitnic pogostost voženj manjša zaradi manjšega povpraševanja.

Pogostost voženj za posamezno linijo je prav tako definirana v odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe linijski prevoz v mestnem prometu v mestni občini Maribor. V odloku so predpisane obvezne pogostosti voženj za štiri obratovalne režime (delovni dan v času šolskega pouka, delovni dan v času poletnih počitnic, sobote in nedelje ter prazniki) za vse linije.

Na strateškem nivoju se uporabljajo metodologije za določanje pogostosti voženj, ki temeljijo na obstoječih (mednarodnih) standardih o dostopnosti in kvaliteti mestnega javnega potniškega prometa (npr. TRB – TBCQSM – Transit Capacity and Quality of Service Manual, HCM  – Highway Capacity Manual in HBS – Handbuch für die Bemessung von Straßenverkehrsanlagen).

Standardi določajo nivo uslug glede različnih kriterijev (npr. hitrost posamezne linije, točnost, zasedenost avtobusov, prostorska dostopnost, časovna dostopnost in informacijska dostopnost).

V sklopu študije Prenova in preureditev linij mestnega javnega potniškega prometa v Mariboru je bila uporabljena metodologija iz TBCQSM priročnika, ki za Maribor določa 6 standardov storitve (pogostosti voženj) glede na število potovanj med posameznimi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi.

Glede pogostosti voženj na operativnem nivoju pa je glavni kriterij upoštevanje odloka in razpoložljiva finančna sredstva. Prioriteta je zagotavljanje obratovanja z vsaj 60 minutno pogostostjo voženj, da se zagotovi vsaj osnovna ponudba JPP za 85 odstotkov prebivalcev, ki živijo do 300 metrov od postajališča. Za manjše spremembe glede pogostosti voženj za posamezno linijo pa so ključni kriteriji stopnja zasedenosti avtobusov, socialni kriterij in ekonomski kriterij.

Kraji v MOM brez avtobusne linije

Na podlagi analize, ki jo je izvedla Univerza v Mariboru – Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo se v Mestni občini Maribor 93 odstotkov prebivalcev nahaja v radiju 400 metrov od najbližje postaje in razpoložljivega mestnega prometa. Kraji, ki so prikrajšani za mestni avtobus so večinoma v primestnem/ruralnem območju mestne občine Maribor, kjer je razdalja do postajališč mestnega javnega potniškega prometa večja (npr. Hrastje, Srednje, Hrenca).

Tezno in Vzpenjača vozita najpogosteje

Najpogosteje vozita liniji 1 in 6, ki v jutranji in popoldanski konici vozita na 10 oziroma 15 minut. Najdaljši sta liniji 3 in 12, ki vozita večinoma po isti trasi, a v nasprotnih smereh. Linja 3 je dolga 22,7 km, medtem, ko je linija 12 dolga 21,7 km.