Letalski center Maribor (LCM) je klub, katerega glavno in osnovno poslanstvo je letalska šola. Šolajo pilote in padalce ter prenašamo bogate izkušnje inštruktorjev letenja na kandidate v svojih več kot 90 let obstoja. Med drugim pa usposabljajo tudi pilote, ki vsako leto opravljajo nalogo protitočne obrambe. Kot je za nas pojasnil Darko Kralj, vodja projekta protitočne obrambe Letalskega centra Maribor (LCM) za opravljanje protitočne zaščite ni primeren katerikoli pilot.

Na voljo imajo lastno pilotsko šolo in arhiv

Obramba pred točo (OPT) ima dolgo tradicijo. Kot je zapisano na spletni strani LCM, se je obramba začela v 80. letih prejšnjega stoletja kot dopolnilna dejavnost raketni obrambi. Zaradi prepovedi streljanja raket v mejnem območju s severnimi sosedi, od koder večinoma prihajajo nevihte, je bil koridor od Dravograda do Lendave namreč nepokrit in edina rešitev je bila letalske obramba, kot so jo poznali takrat že v Avstriji in južni Nemčiji, kjer so ta način prevzeli od ZDA. LCM je nato v naslednjih letih nabavil visoko sposobno letalo Cessna TU206G in jo opremil z agregati in pomožnim sistemom plamenic.

“Mi si lahko privoščimo nekaj, česar si drugje v Sloveniji ne morejo. Imamo lastno pilotsko šolo, lastnem program za šolanje pilotov, ki izvajajo obrambo proti toči. Pri nas v posadki so vedno trije člani. Spremljamo vremensko situacijo, iz arhiva, ki smo ga zbrali zadnjih 15 let. Imamo podatke o tem kam smo leteli, koliko smo leteli in kdaj, koliko smo posipavali in kje nismo ter zakaj nismo. Tudi programsko opremo smo razvili sami in jo še razvijamo v našem interesu in našimi sredstvi, to nam omogoča vedno boljšo sledljivost vremenskega stanja in vedno boljše delo,” je še pojasnil Kralj.

LCM je povezan s fakultetami v Bernu in Karlsruhu

Izobraževanje in prenašanje znanja za pilote, ki poletijo za protitočno obrambo, se je začelo po avstrijskem vzoru. Kot je za nas pojasnil Kralj so soustvarjali tudi mednarodni projekt, “ki je bil fundament za logistično povezavo obrambe pred točo, širitev obrambe pred točo za celo Slovenijo, mednarodno sodelovanje”. Po njegovih besedah so Avstrijci ta projekt izkoristili in sodelujejo z fakultetami. “Tudi mi smo v povezavi z dvema največjima fakultetama, in sicer v Bernu in Karlsruhu, ki sodelujeta v raziskavi o obrambi pred točo,” je dodal Kralj.

Letos so imeli Avstrijci poseben simpozij, vsebino je Kralj svojim pilotom zaradi dobrih povezav lahko predaval že lani. Na voljo je imel tudi strokovna dognanja naših severnih sosedov.

Proti toči se bojujejo v trojicah

Posadko, ki se vsako leto bojuje proti toči, sestavlja tričlanska dežurna posadka, ki jo sestavljajo pilot, kopilot in radarist oziroma radarski operater. Kot je za nas razložil Kralj, so radaristi fantje, ki imajo opravljeno najmanj osnovno pilotsko dovoljenje motornega ali jadralnega letala, “saj mora imeti kar nekaj znanja o meteorologiji in sicer specialni meteorologiji, ki se je navadni meteorolog nikoli ni učil in se ne bo. Meteorologi vedo sicer več o fiziki, mi vemo veliko več o gibanju zračnih mas na našem področju, saj nas pri našem delu prav to najbolj zanima, zanima nas tudi razvoj oblakov, kaj se dogaja v vertikalnem razvoju.” To znanje dobi s predavanji in s prakso. Praksa se najprej izvaja z nadzorom potem pa samostojno kot samostojni radaristi. Ta je zelo pomembno in je osnova za nadaljnje delo.

Radarist je nato časa v svojem delu in doseže v letalstvu določeno število ur. To je pogoj, da lahko leti tudi letalo s katerim opravljajo obrambo pred točo. Tako postane radarist kopilot, ki med obrambo pred točo pomaga pilotu z navigacijo, s konverzacijo z letališčem in radaristom.

Radarist potrebuje med 150 in 200 ur samostojnega leta, da lahko postane kopilot.

Pilot, ki opravlja obrambo pred točo, pa mora izpolnit prva dva pogoja oziroma vsaj drugega, če prihaja iz tujine. “Poleg tega mora imeti profesionalno dovoljenje prometnega pilota,” je še pojasnil Kralj, kot je v nadaljevanju dodal gre za dovoljenje, ki stane približno 100.000 evrov. “Tudi to imamo pri nas v šoli. V letalskem centru z našim delom fantom zagotavljamo te pogoje. Pri nas smo razvili šolo in program, imamo od Uprave RS za zračno plovbo potrjen program šolanja pilotov in smo edini v Sloveniji, ki to imamo”.

V letalstvu je obnavljanje znanja in postopkov tisto, kar pomeni varno letenje. Da pa vsega ne moremo narediti je dejstvo. Naravno silo lahko umiriš, čisto zmagati proti naravi pa ne moreš. Tega še noben ni uspel in niti ne bo.

– Darko Kralj

Zanimanja za letenje je veliko

Kot je za nas pojasnil vodja projekta protitočne obrambe, zanimanje za letenje in učne ure ni neposredno povezano z dejavnostjo protitočne obrambe, je pa veliko: “Zanimanje za to, da postaneš profesionalni pilot, je veliko. Nenehno imamo dotok znanja in kandidatov, ki opravljajo to dejavnost. Skozi postopek šolamo posadke in imamo vedno dovolj veliko pilotov. Takih, ki bi radi bili profesionalni piloti, imamo 5 do 10 na leto.”