Na Oddelku za onkologijo UKC Maribor so danes predstavili evropski projekt Persist, ki je bil razvit za izboljšanje zdravstvenih izidov, kakovosti življenja in spodbujanja zmanjšanja stresa bolnikov, ki so preživeli raka dojke ter raka debelega črevesa in danke. Omenjeni vrsti raka sta bili izbrani zaradi sorazmerno visoke pojavnosti in stopnje preživetja, kar pomeni relativno veliko preživelih prebivalcev, katerih spremljanje je mogoče izboljšati.
Maja Ravnik: Ugotovili smo, da bolniki potrebujejo nekaj več kot klasične klinične preglede
Maja Ravnik, dr. med., predstojnica Oddelka za onkologijo, je pojasnila, da so sicer z namenom zgodnjega odkrivanja raka v veljavi presejalni programi, kljub temu pa število bolnikov z rakom narašča. “Tisti, ki so zboleli in so potrebovali zdravljenje, živijo dlje. Nekateri, ki so ozdravljeni oziroma se zdravijo, imajo kvalitetno življenje, vsekakor pa jim privoščimo, da so aktivni člani naše družbe. Pomagamo jim lahko na način, da jim omogočimo aktivnejše sledenje. Do zdaj je sledenje potekalo v obliki prihodov bolnika v ambulanto, na vsake tri, štiri mesece oziroma po dogovoru. Takrat je bolnik opravil klasični klinični pregled, vsi pa smo ugotavljali, da potrebujemo še nekaj več. In prav projekt Persist nam je ponudil dodatni vpogled v zdravstveno stanje bolnika, dodatne informacije, ki bodo koristne za njegovo nadaljnjo obravnavo.”
Dr. Matej Horvat: Cilj sledenja bolnikov je izboljšanje preživetja
Dr. Matej Horvat, dr. med., namestnik predstojnice Oddelka za onkologijo, je pojasnil, da v projektu poleg Maribora sodelujejo še evropske bolnišnice iz Latvije, Španije in Belgije, v študijo pa je vključenih 160 bolnikov z rakom dojke ter rakom debelega črevesa in danke, po 40 iz vsakega kliničnega centra. “V Sloveniji imamo letno okoli 1500 primerov omenjenih vrst raka, ki ga pa razmeroma uspešno zdravimo in imamo zato veliko prebolevnikov. Cilj sledenja bolnikov je izboljšanje preživetja, kar dosegamo z rednimi kontrolnimi preiskavami. Ne vemo pa, kaj se z bolniki dogaja med ambulantnimi obiski, saj je pri rednih pregledih dokaj omejen čas, ki ga ima zdravstveno osebje za bolnike. Do neke mere do teh informacij prihajamo s pomočjo standardiziranih vprašalnikov, katerih analiza je zamudna, v projektu Persist pa poskušamo razviti platformo, ki bo na dolgi rok pomagala bolnikom in zdravstvenemu osebju.”
Dr. Izidor Mlakar: Pacienti so dobili aplikacijsko datoteko in pametno zapestnico
Dr. Izidor Mlakar, UM, pravi, da projekt Persist uporablja umetno intelegenco, ki potrebuje ogromno podatkov. Velik izziv je, kako podatke iz štirih kliničnih centrov združiti. “Ključno je, da te podatke v projektu združimo, poenotimo, da lahko pridobimo ocene o različnih tveganjih pacienta. Prospektivne podatke, ki jih zbiramo v študiji, želimo povezati s kliničnimi podatki. Pacienti, ki sodelujejo v študiji, so dobili aplikacijsko datoteko, ki so jo naložili na mobilne telefone, in pametno zapestnico, ki meri srčni pritisk, frekvenco, število korakov, porabo kalorij in kvaliteto spanca. Njihova naloga je, da odgovarjajo na standardizirana vprašanja, ki jim jih posreduje aplikacija. Vprašalniki se uporabljajo za oceno kvalitete življenja pacientov, anksioznosti in depresije. Pacientom omogočimo, da se sami posnamejo in prosto govorijo o svojih občutkih.” Zbrani podatki se shranijo na naš nov podatkovni model, odkoder so dostopni zdravnikom.
Na podlagi teh analiz ne morejo neposredno spreminjati zdravstvene obravnave posameznika, lahko pa ga pozovejo na dodaten pregled. Eden od namenom pilotnega projekta je tudi preveriti, koliko je še primerno bolnika obremeniti s takšnimi zbiranji podatkov. “Pacientom zelo veliko pomeni že dodatni stik z zdravstvenimi delavci,” je povedal Horvat.
Gre za pilotni projekt, medtem ko bi bilo treba za splošno klinično uporabo narediti še širšo raziskavo. S tem projektom želijo v prvi vrsti ugotoviti klinično uporabnost in tehnično izvedljivost takšnega zbiranja podatkov. Podatke bodo zbirali do jeseni letos, zatem sledi analiza rezultatov. Projekt Persist se bo izvajal do februarja 2023 in ga v celoti financira Evropska unija v okviru programa Horizon 2020 v višini več kot pet milijonov evrov.
