Škodo povzročeno zaradi nizkih temperatur, ki smo jim priča v teh dneh, lahko omejimo ali zmanjšamo z različnimi postopki. V primerjavi z ogrevanjem nasadov (ogrevalne tehnike) je škropljenje z vodo stroškovno učinkovitejša in enostavnejša možnost zaščite pred zmrzaljo. “V sezoni pridelave 2020 smo se soočili tudi z situacijami in dogodki, kjer oroševanje ni bilo dovolj učinkovito. Seveda pa oroševanje v primernem času še vedno učinkuje v najvišjem deležu,” je zapisala Biserka Donik Purgaj, mag. kmetijstva in vodja Sadjarskega centra Maribor.

Biserka Donik Purgaj: V nočeh z nizko oblačnostjo v večini primerov ne pride do pozeb

Pozeba nastane, ko v občutljivi fenološki fazi pade temperatura v minus, ki je za določeno sadno vrsto lahko usodna in povzroči propad cvetnega nastavka. Faza cvetenja vsako leto nastopi zgodnejše, kar je posledica višjih temperatur zraka, ki so posledica klimatskih sprememb. V nočeh z nizko oblačnostjo se tla težje ohladijo pod 0 stopinj C in tako v večini primerov ne pride do pozebe. V jasnih nočeh pa so izgube toplote tako velike, da zaradi ohladitve tal in zraka pride do pozebe.

V jasnih nočeh pa so izgube toplote tako velike, da zaradi ohladitve tal in zraka pride do pozebe.

Če je zrak suh, prihaja tudi do izhlapevanja vode iz listov – transpiracije, pri kateri se porabi veliko energije in tako prihaja še do dodatnega ohlajanja rastlin.

Toplota, ki se sprošča pri zmrzovanju vode, omogoča zaščito sadovnjakov pred pozebo z oroševanjem

Voda pri segrevanju toploto veže, pri ohlajanju jo sprošča. Kilogram vode porabi ali sprosti 4,2 kJ (1kcal) energije za vsako stopinjo Celzija. Pri zmrzovanju vode se sprosti 335 kJ (80 kcal) energije na kg vode, pri taljenju ledu se ta energija porabi. Toplota, ki se sprošča pri zmrzovanju vode, omogoča zaščito sadovnjakov pred pozebo z oroševanjem. Mešanica vode in ledu, ki je izpostavljena temperaturam pod ničlo, obdrži temperaturo 0 stopinj C, dokler vsa voda ne zmrzne. “Torej, v pozebli noči vsaka ohladitev povzroči izgubo energije zaradi sevanja in izhlapevanja. Funkcija oroševanja je ta, da se izguba energije izravna s povečanjem energije, ki nastane, ko voda zamrzne. Če oroševanje poteka pravilno, se to dogaja pri temperaturi 0° C,” še pojasnjuje Donik Purgajeva.

Funkcija oroševanja je ta, da se izguba energije izravna s povečanjem energije, ki nastane, ko voda zamrzne. Če oroševanje poteka pravilno, se to dogaja pri temperaturi 0° C.

V zgodnjih fazah razvoja zdravi brsti prenesejo bistveno nižje temperature kot v času cvetenja. “Po izkušnjah pretekle sezone pa vemo, da lahko pozebo ob obilnem cvetenju določajo rezerve cvetnih brstov, ki so običajno tako visoke, da skorajda ni nobene gospodarske škode, tudi pri občutnih minus temperaturah. “Kritične temperature rastlin” kažejo, katero temperaturo je mogoče prenašati v kateri fazi razvoja. Informacije o tem so različne in so odvisne tudi od drugih dejavnikov, kot so moč cvetenja, kakovost brstov, trajanje zmrzali in seveda sorte.”

Odpornost rastlin na pozebo je odvisna od moči cvetenja

Koliko časa rastline prenesejo minus temperaturo, je odvisno predvsem od moči cvetenja. V primeru močnega cvetenja je toleranca do zmrzali v razvojni fazi na trajnem lesu pogosto edino merilo. Če pa je na enoletnem lesu dovolj cvetov, imajo ti naravno veliko večjo odpornost proti zmrzali, saj so še vedno daleč v razvoju in so zato bolj odporni proti zmrzali. To vodi do ogromne “regenerativne sposobnosti” pridelkov z močnim cvetenjem, tudi brez oroševanja. “Z izrazito kratkimi rezmi, ki jih uvajamo v zadnjih letih, posledično zmanjšujemo rezervna hranila za cvetenje. Popolnoma drugačne so razmere v primeru zmrzali po cvetenju, ko so se plodovi že razvili in so sekundarni cvetovi odpadli. Tu rezerv cvetov več ni. Hladnejša kot je nočna temperatura in višja kot je kritična temperatura rastline, večja je temperaturna razlika in več energije je treba uporabiti za zaščito pred pozebo, torej več energije pri oroševanju,” še pojasnjuje naša sogovornica.

Z izrazito kratkimi rezmi, ki jih uvajamo v zadnjih letih, posledično zmanjšujemo rezervna hranila za cvetenje. Popolnoma drugačne so razmere v primeru zmrzali po cvetenju, ko so se plodovi že razvili in so sekundarni cvetovi odpadli.

Hitreje ko nastopi razvojna faza, bolj so brsti odporni na mraz. Vendar je v tem času oroševanje izredno tehtno, saj so temperature, pri katerih se oroševanje vklopi, po večini nizke oz. prenizke za oroševanje. Ker je pri oroševanju temperatura vedno na 0° C, potrebujemo dovolj energije za oroševanje, s tem pa je potrebna količina vode, ki mora zmrzniti, zelo velika. “Če brizgalnega sistema po poskusnem zagonu ni mogoče popolnoma izprazniti, ga je treba iz tehničnih razlogov vedno vklopiti pri 0 stopinjah C (temperatura zraka suhega termometra). To vodi v pogostejšo uporabo in daljše oroševanje v zgodnjih fazah razvoja, ko je kritična temperatura rastline še vedno razmeroma nizka.”

Sistema oroševanja se ne sme vklopiti pri hitrosti vetra več kot 3 m / s. Zakaj?

• Distribucije vode v sistemu ni mogoče zagotavljati neprekinjeno. Velike količine vode in velike kapljice so nekoliko stabilnejše od sistemov za varčevanje z vodo (mikrorazpršilci).

• Veter odvaja toploto, ki nastane z zmrzovanjem ob postopku oroševanja. Za zadrževanje temperature mora zamrzniti v takšnem primeru več vode. Seveda pa več vode pomeni tudi nastanek močnejšega ledu in večjih obremenitev na lesu rastline.

• Veter izsušuje in spodbuja izhlapevanje. Kadar dežuje običajno vetra ni. Med izhlapevanjem se energija ne sprosti, temveč se – ravno nasprotno – porabi (kar vodi v nadaljnje hlajenje). Ohlajanje zaradi izhlapevanja je velikokrat večje (približno 7 krat) večji od akumuliranja toplote, ki se sprosti med zamrzovanjem.

• V postopku oroševanja in brezvetrju se vlaga zaradi izhlapevanja dodane vode z oroševanjem poveča na skoraj 100%. Če veter nenehno izmenjuje zračne mase, do te zasičenosti z vodo ne more priti in veliko vode nenehno izhlapeva.

Pri vseh sistemih oroševanja je pomembna količina vode, ki lahko zmrzne

Eden največjih strahov pri oroševanju je pomanjkanje vode na površini in s tem zagotovitev zadostne oskrbe z energijo. Tipičen vzorec zaledenitve v takšnih razmerah je, da na vejah ne nastane led. V tem primeru vsa voda odteče. Škoda, ki se posledično pojavi, je odvisna od tega, kako velika je razlika v energiji do kritične temperature rastline. V tem primeru oroševanje ni ugodno in preprosto nima željenega učinka.

Postopek zmrzovanja vode poteka tako, da se plasti vode – ledu, zlepijo na rastline.

“Oroševanje, ki poteka z mikrorazpršilci zahteva dovolj dobro filtrirano vodo, sicer je zapletov lahko preveč. Pri vseh sistemih oroševanja je pomembna količina vode, ki lahko zmrzne. Postopek zmrzovanja vode poteka tako, da se plasti vode – ledu, zlepijo na rastline. Količina ledu, ki nastane, je torej odvisna tudi od velikosti rastlinske površine. Po cvetenju lahko skozi obstoječe liste nastane zelo velika količina ledu,” je še pojasnila Biserka Donik Purgaj.