80 zaposlenih v podjetju Z-line Automotive že od marca ni dobilo plač in prispevkov, je poročala TV Slovenija. Že konec lanskega leta, ko je prišlo do združitve štirih podjetij v družbo Z-line Automotive, so začele plače zaostajati, regres in prispevki niso bili plačani, stopnjevale so se grožnje vodilnih, prepovedano je bilo tudi sindikalno delovanje. Družba je pred tedni končala v stečaju, vodilni so pa ustanovili novo podjetje in vanj prezaposlili delavce. Tam se zdaj ponavlja ista zgodba.

Ker niso imele denarja za bencin, so jih dali na čakanje

Nekdanje zaposlene so za TV Slovenija povedale, da so plače zamujale po več mesecev, prejemale so jih po obrokih, nekatere pa še vedno niso izplačane. Tiste, ki niso mogle več plačati bencina, da bi se vozile na delo, so dali na čakanje. Vodstvo podjetja je delavke, ki so šivale predvsem za avtomobilsko industrijo, pod pretvezo izobraževanja posojalo podjetjem v tujini, kjer pa so morale večino stroškov prevoza, nastanitve in prehrane plačevati iz lastnega žepa. Lastniki družb se na navedbe niso odzvali.

Delavke so dejale, da je bilo v podjetju prepovedano sindikalno delovanje. Kot so nam povedali na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), so se v podjetju Z-line Automative trudili več kot 2 leti. “Navezovali smo stike z zaposlenimi, jim posredovali informacije, jih opozarjali in tudi pomagali, čeprav zaposleni niso bili naši člani. Temu dejstvu botruje stalno prepričevanje delodajalca, da v podjetju sindikata ni in nikoli ne bo,” so ob tem opozorili.

Na ZSSS so nam sicer povedali, da je bil v Mariboru identičen primer pred tremi leti, v isti dejavnosti, v podjetju April. Tudi tam so na zvezi pomagali po najboljših močeh, tudi nečlanicam, ker je bila stiska velika. Za njih so pripravili dokumente, da so lahko delavke vložile stečajni postopek in na koncu tako pridobile sredstva iz Jamstvenega sklada.

V Z-line Automative je tako za članstvo v sindikatu zbralo pogum le malo zaposlenih, tem pa so na ZSSS v skladu s pooblastili, ki jih imajo, podali prijavo na inšpektorat za delo, zaupali pa so nam tudi, da jim bodo pomagali pri pridobitvi sredstev iz jamstvenega sklada.

ZSSS: Tekstilna panoga je v zelo slabi situaciji

Na zvezi sindikatov so nam sicer poudarili, da je tekstilna panoga v naši državi enostavno v zelo slabi situaciji, enako tudi v regiji. “V njej so zaposlene večinoma delavke, ki so že bile v življenju v takšnih situacijah ali pri kakih manjših privatnikih, kar nekaj pa jih je tudi iz Preventa. Zavedati se moramo, da so to delavke, ki nimajo veliko zaposlitvenih možnosti, zato večinoma sprejmejo kakršnokoli delo, s tem pa tudi tveganje, pritiske in marsikatero nepravilnost,” so še povedali sodeč po svojih izkušnjah.

Delavke so kršitve vodstva večkrat prijavile policiji. Tam so potrdili, da v predkazenskem postopku intenzivno zbirajo obvestila. 

Ustanovili novo podjetje in prezaposlili delavce, plače ponovno zamujajo

“Problematika v podjetju je obširna in zapletena, predvsem gre izpostaviti, da so v prvih mesecih letošnjega leta ustanovili novo podjetje, kamor so prezaposlili določeno število delavk, na Z-linu pa so pustili predvsem tiste, ki so v bolniškem staležu,” so še poudarili na ZSSS. Vodilni so na istem naslovu ustanovili podjetje Cutting edge.

Po informacijah združbe tudi v novem podjetju plače že zamujajo. Toda kot povedo, se ponavlja situacija, da se zaposleni nanje obračajo neformalno ali pa sploh ne. “Bojimo se, da se bo ponovilo, kar smo že videli – k sindikatu bodo pristopili, ko bo – prepozno,” so še povedali za Maribor24.

Delavec se mora sam odločiti, če bo uveljavljal svoje pravice

Na ZSSS so nam sicer pojasnili, da je v pogodbi o zaposlitvi in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) določeno, da mora delodajalec delavcu za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo. Zakonodaja v primeru neplačila plače delavcu ne omogoča samovoljnih povratnih ukrepov. Delavec ima v skladu z določili ZDR-1 od delodajalca pravico pisno zahtevati izpolnitev obveznosti – plačilo plače, ki ga lahko delavec uveljavlja tudi neposredno pred sodiščem, pod določenimi pogoji lahko pogodbo o zaposlitvi izredno odpove, kršitev lahko prijavi inšpekciji za delo ter delodajalca kazensko ovadi zaradi storitve kaznivega dejanja po 196. členu Kazenskega zakonika – kršitev temeljnih pravic delavcev.

Razlogi za delavčevo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi so med drugim, če delodajalec delavcu vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo , če delodajalec delavcu dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku ali če delodajalec za delavca tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost, pred samo odpovedjo pa mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Delavec je v primeru izredne odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Ali bo delavec uveljavljal svoje pravice je stvar njegove svobodne odločitve, ki je odvisna od številnih okoliščin (npr. bolniški stalež in prejemanje nadomestila plače neposredno od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije).

Ali tovrstne delodajalce sploh čaka pravica?

Na FURS nam sicer niso mogli podati informacij o dotičnem podjetju, so pa poudarili, da področju temeljnih pravic delavcev posvečajo posebno pozornost, obravnavajo tovrstne prijave ter stalno izvajajo nadzore, in sicer samostojno ter tudi v sodelovanju s predstavniki policije, IRSD in ostalimi organi, pristojnimi za to področje.

FURS že vrsto let redno izvaja nadzor nad delodajalci, ki ne predlagajo obračunov prispevkov od izplačanih plač, poleg tega pa na spletnih straneh tudi mesečno objavlja seznam teh nepredlagateljev. Stalni ukrepi FURS v zvezi z nadzorom nad prispevki so vidni v konstantnem zmanjševanju števila nepredlagateljev.

Številčno se je največ postopkov izvedlo v kontroli, kjer je stalna naloga nadzor nad zavezanci, ki zaposlujejo delavce in ne oddajo REK-1 obrazca za izplačilo plače. Ti zavezanci – delodajalci so mesečno pozvani, da v primeru izplačila plače predložijo REK-1 obrazce oziroma, da v primeru, če plače dejansko niso izplačali, podajo pisno izjavo o neizplačilu plač, saj po veljavnih predpisih ni določena obveznost mesečnega obračuna prispevkov, če plače dejansko niso izplačane. Če iz izjave in dokazil izhaja, da delavec plače ni prejel, kontrolor predlaga zavezanca v sankcioniranje.

V letu 2021 je FURS zavezancem poslala 29.628 pozivov za obračun prispevkov, večina se jih je nanašala na REK obrazce (28.565). Število pozivov za predložitev REK obrazcev za izplačilo plače se je v letu 2021 zmanjšalo, kar kaže na večjo disciplino na področju delovno pravne zakonodaje, ki določa izplačilo plače.

V letu 2021 so se inšpekcijski nadzori na področju obračunavanja prispevkov za socialno varnost izvajali predvsem pri zavezancih, pri katerih se je preverjala pravilna davčna obravnava v primeru uporabe službenih vozil v privatne namene, pri zavezancih, ki napotujejo svoje delavce na delo v tujino in pri zavezancih, ki ne izplačujejo plač in/ali ne oddajajo REK-1 obrazcev. Izvajanje navedenih inšpekcijskih nadzorov na področju prispevkov za socialno varnost se nadaljuje tudi v letu 2022.

15 kazenskih ovadb, 2 naznanjeni kaznivi dejanji in globe

Delodajalci, ki ne izplačujejo plač, so lahko sankcionirani po 134. a členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V letu 2022 je bila storilcem za navedeni prekršek izrečena globa v skupnem znesku 1.498.715,00 EUR.

Zaradi problematike neplačevanja prispevkov za socialno varnost delavcev in v zvezi s tem podane kršitve temeljnih pravic delavcev FURS že od leta 2018 izvaja sistematično obravnavo največjih dolžnikov prispevkov za socialno varnost delavcev (prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), pri katerih so bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja Kršitve temeljnih pravic delavcev po določbah 196. člena Kazenskega zakonika KZ-1. Finančna uprava je v letu 2022 zaradi navedenega kaznivega dejanja podala 15 kazenskih ovadb in 2 naznanili kaznivih dejanj.