Na današnji veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. To je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo svete maše, se pa v bogoslužjih prebira pasijon, torej evangelijska poročila o Kristusovem trpljenju. Dr. Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj Župnije Sv. Peter pri Mariboru, pravi, da bodo pri bogoslužju ob 15. uri, ko bodo obhajali spomin na Jezusovo smrt na križu, v cerkvi najprej molili križev pot. Ob 19. uri se bodo v cerkvi začeli obredi velikega petka, ki se začnejo s tišino, duhovnik pa leže na tla. “Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.”

Velikonočni vigiliji pravimo tudi mati vseh vigilij

Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko. V Malečniku se bo ob 20. uri z obredi velikonočne vigilije (bdenja) začelo praznovanje velike sobote. “Vigilija nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor običajno, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. K tej sveti maši verniki prinesejo sveče, ki jih bomo med obredom prižgali, na voljo pa bodo tudi pred samim začetkom svete maše v cerkvi,” pravi Valentan.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. V nedeljo bosta v Malečniku sveti maši ob 7.00 uri, tako imenovana vstajenjska sveta maša s procesijo, in ob 10.00 uri. Na velikonočni ponedeljek se spominjamo Jezusove poti v Emavs, zato rečemo, da gremo tudi mi v Emavs, na obisk k sorodnikom in prijateljem. Še prej pa bo v naši romarski cerkvi na Gorci praznična sveta maša ob 10. uri.

“Katoličani s postom pokažemo, da je Bog naše pravo zadovoljstvo in da so naše zgodnje želje in potrebe začasne”

Za veliki petek velja, poleg pepelnične srede, strogi post. Postni čas je 40-dnevno obdobje pred veliko nočjo, ko se katoličani po vsem svetu postijo in zadržujejo od slabih razvad. “V nasprotju z drugimi verskimi tradicijami katoliški post vključuje uživanje manjšega števila obrokov na dan kot običajno. Katoličan, ki se posti, na pepelnično sredo in na veliki petek poje le en običajen obrok na dan, z nekaj prigrizki, velja pa zdržek od mesa. Vse to pa nas vernike seveda pripelje do enega največjih vprašanj – s kakšnimi nameni se postimo? Ko se postimo, se discipliniramo nad telesnimi željami. To zaznamuje naše zanašanje na Boga kot odgovor na vse potrebe in nas opominja, da smo poklicani služiti drugim – ne le sebi. Katoličani s postom pokažemo, da je Bog naše pravo zadovoljstvo in da so naše zgodnje želje in potrebe začasne,” zaključuje dr. Sebastijan Valentan.