“Vsi zaposleni v plačni skupini J vedo, da so prejeli dodatek po kolektivni pogodbi za javni sektor od razglasitve epidemije covida-19, in sicer za oktober, november, december, januar in februar zgolj za 60 odstotkov evidentiranih ur in ne za 100 odstotkov ur kot sicer ostali zaposleni, vključno z zdravniki,” so zapisali v pismu direktorju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.
Delavci iz skupine J niso prejeli dodatka po kolektivni pogodbi
Glede na visoke vsote izplačanih plač v UKC Maribor zaradi izplačil dodatkov v času epidemije in dodatka za posebne obremenitve Flisa ponovno sprašujejo, zakaj delavci v plačni skupini J, za katere sicer trdi, da je na socialnem robu, ne prejmejo izplačanega 65-odstotnega dodatka po kolektivni pogodbi za vse evidentirane ure kot ostali zaposleni.
Prav tako jih zanima, zakaj kljub izjemnemu nezadovoljstvu zaposlenih v skupini J in izrecnemu nasprotovanju sindikata zoper sklep o določitvi del in nalog pod posebnimi obremenitvami zaradi obvladovanja epidemije in časovnega obdobja opravljanja del za zaposlene v skupini J, kot delodajalec ne izrabi svoje zakonske pristojnosti in zaposlenim v tej plačni skupini omogoči pravičnejše izplačilo dodatka za posebne obremenitve v višini 30 odstotkov v skladu z interventno zakonodajo.
Prav tako jih zanima, zakaj kljub izjemnemu nezadovoljstvu zaposlenih v skupini J in izrecnemu nasprotovanju sindikata zoper sklep o določitvi del in nalog pod posebnimi obremenitvami zaradi obvladovanja epidemije in časovnega obdobja opravljanja del za zaposlene v skupini J, kot delodajalec ne izrabi svoje zakonske pristojnosti in zaposlenim v tej plačni skupini omogoči pravičnejše izplačilo dodatka za posebne obremenitve v višini 30 odstotkov v skladu z interventno zakonodajo.
Ob tem je Mojca Šumer Korman iz Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije dodala, da je verjetno glede na videno in slišano toliko bolj utemeljeno skupno stališče zdravstvenih sindikatov, da se ne strinjajo “z rušenjem skupnega plačnega sistema”. “Namere ministra o posebnem plačnem sistemu v zdravstvu pomenijo zgolj uresničitev večletnih pričakovanj po ‘legalizaciji’ t. i. sivih polj, v okviru katerih je danes ob pomanjkanju nadzora očitno za privilegirance dovoljeno prav vse,” je prepričana.
Javnim uslužbencem dodatki za delo v rizičnih razmerah
V UKC Maribor pojasnjujejo, da je komisija za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor aprila sprejela razlago, na podlagi katere javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah ob dveh pogojih, in sicer, da je razglašena epidemija in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. “Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih,” so povedali v današnjem odzivu za STA.
V UKC Maribor tako zaposlenim, ki opravljajo delo v neposrednem stiku z bolniki, pripada dodatek za 100 odstotkov delovnega časa, medtem ko ostalim zaposlenim, razen plačne skupine B, pripada dodatek v višini 65 odstotkov za 60 odstotkov delovnega časa.
V UKC Maribor tako zaposlenim, ki opravljajo delo v neposrednem stiku z bolniki, pripada dodatek za 100 odstotkov delovnega časa, medtem ko ostalim zaposlenim, razen plačne skupine B, pripada dodatek v višini 65 odstotkov za 60 odstotkov delovnega časa.
Glede dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije pojasnjujejo, da je tozadevni zakon bil sprejet šele konec leta 2020, zato so pristopili k ureditvi tega dodatka v letošnjem letu. Ob tem so sledili pojasnilom ministrstva za javno upravo, da so do dodatka upravičeni zaposleni, ki so bili pri svojem delu prekomerno obremenjeni, pri čemer se upošteva tudi odstotek delovnega časa prekomerne obremenjenosti. “Na podlagi navedenega je bil pripravljen sklep, v katerem so bile upoštevane tudi pripombe oziroma predlogi sindikata. Izplačila 30 odstotkov dodatka za J skupino v času druge epidemije še niso bila izvedena, saj je bil sklep sprejet v marcu 2021,” so še navedli v kliničnem centru.
STA
