Društvo Pupillam je znano predvsem po svoji “zero waste” trgovini v Mariboru, ki skrbi za zmanjšanje odpadkov, je namreč edina mariborska trgovina brez plastične embalaže. Lani je na Mali tržnici v Dominkuševi ulici društvo odprlo Kotiček ponovne uporabe, katerega cilj je bil v prvi vrsti seveda zmanjševanje odpadkov. Kotiček deluje po principu “odnesi, prinesi”: Oseba prinese uporabne predmete, ki jih več ne uporablja in odnese predmete, ki ima zanjo uporabno vrednost.

V kotičku vsak teden nove lastnike najde približno 700 kg tekstila in obutve ter en kubik igrač, knjig, posode in drugih predmetov za gospodinjstvo.

Kotiček je v kratkem času postal prostor, kjer potekajo razne akcije, preko njega so dobili potrebne stvari brezdomci, mlade mame, rešeni kužki … Poleg tega Kotiček povezuje ljudi, ki verjamejo v ponovno uporabo izdelkov, zato se izmenjevanje izdelkov nadaljuje tudi izven samega prostora, ki je temu namenjen.

Akcije za brezdomce, mlade mamice, rešene kužke

Najpogostejši obiskovalci kotička ponovne uporabe so mlade mamice, saj otroci hitro prerastejo oblačila, obutev, igračke … V pol leta delovanja pa so ga morali že večkrat dopolniti z novo opremo, da se lahko primerno pospravijo in izobesijo vsi predmeti in oblačila. Kotičku je sicer darovala tudi Mariborska knjižnica Rotovž, katere odpisane knjižne police sedaj gostijo knjige za izmenjavo.

Kotiček ponovne uporabe je nastal v sodelovanju z Natašo Matijevič, prej Snaga, sedaj pa Nepremičnine Maribor.

Kot pojasnjuje Iris Magajna, predsednica društva Pupillam, je društvo najprej organiziralo izmenjevalnice in tako odkrilo vse večjo potrebo po ponovni uporabi rabljenih stvari. Hitro po odprtju kotička so se že začele akcije zbiranja stvari, najprej so s posteljnino oskrbeli zavetišče za brezdomce. Kasneje so izvedli še akcijo zbiranja za mlado mamico, rešene kužke ter več manjših za posameznike. Takšne akcije se zaključijo v enem ali dveh tednih, vsaka pa ima svojo odgovorno osebo, ki jo objavi, spremlja in izpelje. Te odgovorne osebe so zaposleni v trgovini Zlata japka in prostovoljci.

Najpogostejši obiskovalci so mlade mamice

Kot nam je pojasnila predsednica društva Kotiček ponovne uporabe največkrat obiščejo mlade mame in otroci. “Otroci zelo hitro prerastejo oblačila, obutev, kolesa, športno opremo in drugo, igrač in knjig se naveličajo in mame smo navajene te stvari izmenjevati, poklanjati in poiskati rešitve za svoje otroke,” je dodala.

Kotiček je sicer odgovoren tudi za veliko izmenjevanj, ki jih društvo niti ne beleži, saj združijo posameznike, za katere vedo, da lahko pomagajo drug drugemu. 

Ljudje se nanje obrnejo osebno ali preko Facebooka in izrazijo potrebo, ki jo potem javno objavijo. “Zaenkrat še nam ni bilo potrebno nikogar zavrniti, saj je najmanj, kar lahko naredimo, da objavimo potrebo in ljudi potem povežemo, če se strinjajo,” nam je povedala predsednica društva. Kako pa Pupillam poskrbi, da ljudje ne izkoriščajo Kotička? “V začetku nismo razmišljali, da bi nas lahko ljudje izkoriščali. Se pa verjetno najdejo tudi takšni. Pomembno je, da imamo postavljene smernice po katerih delujemo in se jih držimo, delo opravimo korektno in za vse enako,” nam je odgovorila.

Združevanje dobrega in uporabnega

Kot pojasnjuje Magajna, je Kotiček ponovne uporabe povezan z namenom in vizijo njihovega društva, ker vanj in njegovo delovanje verjamejo, pa je tudi uspešen. “Če hočeš delati dobro in z veseljem, mora biti v skladu s tvojimi vrednotami, namenom in poslanstvom. Vse ostalo je na silo in ne nudi zadovoljstva in tudi ne takšnega uspeha, kot bi ga sicer,” nam je povedala.

“Verjamemo, da je v vsakem od nas potencial dobrega in srčnega delovanja, da imamo ljudje potrebo po dobrih delih in z darovanjem v kotičku ponovne uporabe se zgodi prav to. Osreči tiste, ki darujejo in tiste, ki najdejo nekaj zase. Ob tem pa zmanjšamo odpadke, razbremenimo okolje, pa tudi denar, ki bi ga za to porabili, lahko namenimo za kaj druga,” je še dejala predsednica društva, Iris Magajna.

“Kotiček je dober primer sodelovanja lokalne skupnosti, saj se tako obnavlja in oživlja stična točka Mariborčanov, hkrati pa opravi družbeno koristno delo, vključijo brezposelni, prostovoljci, več generacij in porabi material, ki bi drugače končal na smetišču,” je povedala predsednica Pupillam. 

Kot nam je še zaupala Magajna, so se na začetku odločili, da njihova aktivnost ne bo humanitarnega značaja, ker je temu namenjenemu že veliko drugih organizacij. Njihov cilj je zato zmanjševanje odpadkov in spodbujanje ponovne uporabe. Seveda pa se to dvoje večkrat poveže, saj ponovna uporaba pomaga ljudem, ki si drugače izdelkov ne bi mogli privoščiti.

Problem so neuporabni in umazani predmeti

Zaupala nam je tudi, da posamezniki prinesejo tudi neuporabne, umazane in raztrgane predmete. “Žal. Še dobro, da je to v manjšini in imamo prostovoljce, ki nam pomagajo to odstraniti.” Kotiček ponovne uporabe ves čas pospravljajo, dnevno porabijo od 4 do 6 ur, da je urejeno “vsaj za silo“.

“Ker oprema še ni najboljša, da bi bilo lahko dalj časa zloženo in pregledno, smo se ponovno lotili izdelave dodatnega pohištva iz palet,” je dejala predsednica društva in dodala, da se ljudje sami ponudijo za pomoč in sodelovanje. “Pri zbiranju in prevozu palet nam pomaga Avtovleka Ketiš, pri podjetju Mior nam pomagajo z mizarskim orodjem in znanjem, naši prostovoljci pa skupaj z mojstri iz delavnice medgeneracijskega centra TOTI DCA pohištvo po načrtu tudi izdelajo”.

Kljub temu imajo z akcijami zbiranja dobre izkušnje. “Ves čas delovanja se učimo, razvijamo, dobivamo nove ideje in rešitve. Ljudje smo res zelo različni. Imamo veliko dobrih izkušenj, doživljamo veselje darovanja in sprejemanja,” je povedala Magajna.

Predsednica Iris Magajna je dejala tudi, da je nova oprema v izdelavi oz. v procesu obnove in povezovanja z ostalo opremo. “Veselimo se trenutka, ko bo oprema kotička omogočala več reda in pregleda za vse uporabnike,” je dodala.