Kot je na današnji novinarski konferenci povedal mariborski svetnik Josip Rotar, so v okviru festivala odprli tudi razstavo Kolesnice avtorja Jerneja Žumra, v sredo pa se bodo pogovarjali o evropskemu financiranju kolesarske infrastrukture. Nekatere festivalske dogodke pa so zaradi epidemioloških razmer v državi morali odpovedati, je dejal Rotar.
Spodbujati kolesarjenje kot obliko trajnostne mobilnosti
S projektom Kolesarsko mesto je Društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa na primeru Maribora naslovilo in reševalo pereče izzive, ki preprečujejo, da bi ljudje spremenili svoje potovalne navade in iz vsakodnevne uporabe avtomobila prešli na kolo kot svoje prevozno sredstvo.
Namen projekta je bil spodbujati kolesarjenje kot obliko trajnostne mobilnosti ter ozaveščati javnost o pomembnosti uporabe koles. Aktivnosti projekta so ciljale tako na sistemski, kakor tudi na osebni ravni, ter hkrati skušale nagovoriti raznovrstne ciljne skupine in deležnike.
Namen projekta je bil spodbujati kolesarjenje kot obliko trajnostne mobilnosti ter ozaveščati javnost o pomembnosti uporabe koles. Aktivnosti projekta so ciljale tako na sistemski, kakor tudi na osebni ravni, ter hkrati skušale nagovoriti raznovrstne ciljne skupine in deležnike.
Namen je bil tudi spodbujati razvoj kolesarjenja kot ene izmed najbolj naravnih, trajnostnih in okoljsko neškodljivih oblik prometa ter promovirati, razširjati, ozaveščati in informirati o dobrih rešitvah različne deležnike, da začnejo še bolj učinkovito spodbujati kolesarjenje in spremembe potovalnih navad.
Projekt zajemal več vsebinskih sklopov
Projekt Kolesarsko mesto, ki se je začel leta 2019, je zajemal več vsebinskih sklopov: usposabljanje 20 prostovoljnih kolesarskih mehanikov, recikliranje in nadgradnja več kot 170 odsluženih koles, primeri dobrih praks, dviganje kolesarske kulture in zasnova koncepta kolesarskega omrežja v obliki 11 kolesarskih koridorjev, ki povezuje vse mariborske mestne četrti in okoliške občine, zaokroženega s celostno vizualno podobo. Na Ljubljanski ulici v Mariboru pa so postavili števec kolesarjev, pravi Rotar.
Projekt Kolesarsko mesto, ki se je začel leta 2019, je zajemal več vsebinskih sklopov: usposabljanje 20 prostovoljnih kolesarskih mehanikov, recikliranje in nadgradnja več kot 170 odsluženih koles, primeri dobrih praks, dviganje kolesarske kulture in zasnova koncepta kolesarskega omrežja v obliki 11 kolesarskih koridorjev, ki povezuje vse mariborske mestne četrti in okoliške občine, zaokroženega s celostno vizualno podobo. Na Ljubljanski ulici v Mariboru pa so postavili števec kolesarjev, pravi Rotar.
Postregel je tudi s podatkom, da število kolesarjev v Mariboru v zadnjih letih narašča. Leta 2004 je bil tako delež kolesarjev v prometu manj kot triodstoten, po zadnjih podatkih pa je presegel 10 odstotkov.
Rotar je še dodal, da sta projekt Kolesarsko mesto sofinancirala Eko sklad in ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
